Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (79.148-79.247)

  1. žŕtnost, f. die Gefräßigkeit, Mur., Cig., Jan.
  2. žȓtvən, -tvəna, adj. Opfer-: žrtvena gostba, das Opfermahl, Cig. (T.).
  3. žȓtvenik, m. der Opferaltar, Cig., Jan., nk.; — stsl.
  4. žrtvováti, -ȗjem, vb. impf. opfern, Jan., nk.; — ž. se, sich opfern, Jan., nk.
  5. žrtvovȃvəc, -vca, m. der Opferer, Jan.
  6. žȓv, -ı̑, f. die Gruft, BlKr.; — prim. žrh, žrg.
  7. žȓvən, -vna, m. = žrnev, Jan., BlKr.
  8. žrvnáti, -ȃm, vb. impf. = žrnati, auf der Handmühle mahlen, BlKr.
  9. žubòr, -óra, m. das Gelispel, Z.; — ž. čvrstih listov v gozdu, Vrt.; — das Rieseln, C.; — hs.
  10. žuboríti, -ím, vb. impf. murmeln, rieseln, säuseln, lispeln, Cig., Jan., Z., Levst. (M.); (ževoriti, Štrek.).
  11. žuboríž, m. das Gezwitscher: otroci imajo tak žuboriž med sabo, Gor.
  12. žúčati, -ím, vb. impf. summen, C.
  13. 1. žúga, f. 1) die Drohung, C.; — 2) der Muck, ni slišal niti čmrhe niti žuge, Let.
  14. žugáłən, -łna, adj. drohend, Droh-, Cig., Jan.; žugȃłnọ pismo, der Drohbrief, nk.
  15. žúgati, žȗgam, vb. impf. 1) drohen; ž. komu; s prstom ž. komu; — (= bevorstehen): žuga mu nesreča, Cig.; — 2) ž. koga, fordern: dolžnika ž., C.; auffordern, antreiben: žugal me je, da pojdiva v gostilnico, Gor.; — chicanieren, necken, Mur.; — prositi: očeta sem kruha žugal, Polj.
  16. žúgavəc, -vca, m. 1) der Droher, Cig., Jan.; — 2) der Zeigefinger, V.-Cig., C.; z žugavcem pod palcem pomencati, Glas.
  17. žȗgica, f. dem. žuga; tako zovejo mlade gosi in race, C., BlKr., vzhŠt.
  18. žȗgljaj, m. der Muck, Jan.
  19. 1. žúgniti, žȗgnem, vb. pf. einen Laut von sich geben, mucksen; ne žugni mi! Lašče- Erj. (Torb.); besedice ni žugnil, Zv.
  20. 2. žúgniti, žȗgnem, vb. pf. zusammenfallen, zusammensinken, C.; bolnik žugne, der Kranke fällt vor Schwäche zusammen, C.
  21. žȗh, m. der Wucher, die Wucherzinsen, Guts., Trub.; na ž. dati denarje, Trub.; — prim. srvn. gesuoch = Zinsen, Mik.
  22. žúhati, -am, vb. impf. wuchern, ogr.- Mik. (Et.).
  23. žúhəlj, -hlja, m. ein durch Kauen zugerundeter Knollen, C.
  24. žuhkǫ̑ča, f., nam. žolhkoča, Habd.- Mik., C., Valj. (Rad).
  25. žuhljáti, -ȃm, vb. impf. wiederkäuen, C.
  26. žȗka, f. = žukva, Mik., Medv. (Rok.).
  27. žȗkva, f. spanischer Ginster (spartium junceum), Mik., Medv. (Rok.); die Bandweide (salix vitellina), Z., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — prim. it. giunco (Binse), Mik. (Et.).
  28. žúla, f. die Kinderdutte, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — prim. žuliti = cucati.
  29. žȗləc, -lca, m. 1) der Geizhals, Cig., M., C.; — 2) der Todtengräber, Guts., V.-Cig., Jan.; — der Leichenträger, V.-Cig.
  30. žȗlej, m. der Langsame, der Zauderer, Guts., Z.
  31. žúliti, -im, vb. impf. 1) drückend reiben: črevelj me žuli, sedlo konja žuli, Cig.; ž. si roke, die Hände drücken u. reiben; sie schwielig machen (= fleißig arbeiten); ž. perilo, die Wäsche zwischen den Händen reibend waschen, Z., Notr., Gor., Št.; mehur ž., eine trockene Blase zwischen den Händen drückend u. reibend erweichen, Z.; ž. mačko, die Katze zwischen den Händen zerren, martern, Z.; — ( pren.) ljudi ž. (scheren, bedrücken), Cig.; denar iz koga ž., Geld jemandem abpressen, Cig.; — 2) kauen, Jan.; — tobak ž. = s težka pušiti ter vleči, Lašče- Erj. (Torb.), Gor.; — = cucati, saugen, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — trinken ( zaničlj.), Cig., Jan., Erj. (Torb.); celo noč vince ž., SlN.; kdor vodo žuli, mu po črevih kruli, Glas.; — 3) etwas langsam thun, Z.; kaj tako dolgo žuliš! vzhŠt.; — zaudern, Guts.
  32. žúlj, m. 1) die Schwiele; žulji se mi delajo na rokah; — to so moji žulji, das habe ich mir durch Arbeit erworben, Cig.; iz svojih žuljev koga rediti, Z.; — 2) ein langsamer Mensch, vzhŠt.; — 3) vsaka ostra, bodljiva rastlina n. pr. scolymus, cirsium, carduus, eryngium, xanthium, Ist.- Erj. (Torb.); pos. die Ackerdistel (cirsium arvense), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — tudi: žȗlj.
  33. žúljati, -am, vb. impf. 1) = žuliti 1): žuljati in treti kožo s kredo, Vrt.; — 2) langsam etwas thun, C.
  34. žúljav, adj. 1) schwielig; žuljave roke; — 2) langsam, langweilig, Jan.
  35. žúljavəc, -vca, m. der Langsame, der Zauderer, Guts.- Cig., Jan.
  36. žúljəc, -ljca, m. dem. žulj, Valj. (Rad).
  37. žúljək, -ljka, m. dem. žulj, Valj. (Rad).
  38. žúljevka, f. der Gamander (teucrium chamaedrys), SlGor., ogr.- C.
  39. žȗljnat, adj. schwielig, Mur., Cig., Jan.
  40. žȗlka, f. = žulica, Rogatec- C.; = ein Batzen (Laibchen) Brot, (žuljka) Jan., Z.; — die Semmel, Št.- Cig.
  41. 1. žúpa, f. 1) der Gemeindecongress, Bohinj ( Gor.)- Mik.; v župo iti, Bohinj- Svet. (Rok.); — 2) der Gau, Jan., Cig. (T.); der Bezirk, C.; — die Pfarre, Jan., nk.; ( hs.).
  42. 2. žúpa, f. die Suppe; — die Mostsuppe, Dict., Dol., jvzhŠt.; — iz nem.
  43. 1. župàn, -ána, m. der Amtmann, der Schultheis, der Dorfrichter, Meg.- Mik.; (= decano), Alas.; — der Frohnvogt, Dalm.; = grajski služabnik, LjZv.; — der Gemeindevorsteher, der Bürgermeister; — župana igrati se, župana vleči, das Mühlenspiel spielen, Levst. (Rok.); ( nav. špano vleči); — der Gaugraf, Cig. (T.); — der Gespan, Jan.; veliki župan, der Obergespan, nk.; ( hs.).
  44. 2. župàn, -ána, m. = županec, der Schuhfleck, Cig., Jan., C., Bes.- C.
  45. župȃnati, -am, vb. impf. tudi: ž. se, das Mühlenspiel spielen, (žəp-, šp-) Lašče- Levst. (Rok.).
  46. župánčiti, -ȃnčim, vb. impf. mit ledernen Flecken besetzen, M.
  47. županè, -ę́ta, m. der Sohn des župan, Mik.
  48. župȃnəc, -nca, m. 1) ein lederner Fleck am Oberleder des Schuhes, Dict., Cig., Jan., M., C., Lašče- Erj. (Torb.), Vrt.; ž. ali zaplato prišiti, Jurč.; županec pri župancu, jvzhŠt.; — das Flickwort, V.-Cig.; — 2) županci, eine Art Birnen, C.; — prim. hs. župa, eine Art Kleid, srlat. jupa, Mik. (Et.).
  49. župánič, m. = kraljič, der Zaunkönig, C.
  50. županı̑ja, f. die Gespanschaft, das Comitat, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  51. županı̑jski, adj. Comitats-, Cig., Jan., nk.
  52. župániti, -ȃnim, vb. impf. = župan biti, C., Z., nk.
  53. župánja, f. die Frau des župan, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Štrek.; mati županja, Erj. (Izb. sp.), Jurč.; (tudi v narodnih pesnih in ribniških smešnicah).
  54. županováti, -ȗjem, vb. impf. = župan biti, nk.
  55. župȃnski, adj. Bürgermeister-: županska opravila, -ske dolžnosti.
  56. župȃnstvọ, n. das Amt des župan, das Bürgermeisteramt.
  57. župljàn, -ána, m. das Pfarrkind, Jan., C., Vrt., nk.
  58. župljȃnski, adj. Pfarrkinder-: župljanska ubožnica, das Pfarrarmeninstitut, Levst. (Nauk).
  59. 1. žȗpnica, f. 1) župnice so grajske njive, katere so grajščaki dajali županom v užitek, a lastnina je bila grajska, Levst. (Rok.); das vom jeweiligen Bürgermeister benutzte Grundstück, Rib.- Levst. (M.), Tolm.; — 2) ein zum Pfarramt gehöriges Grundstück, Jan., Tolm.
  60. 2. žȗpnica, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  61. župnı̑jski, adj. Pfarr-, nk.; ž. dom, Slom.
  62. župnı̑jstvọ, n. das Pfarramt, nk.
  63. 1. žȗpnik, m. 1) der Pfarrer, Jan., Prip.- Mik., nk.; — hs.; — 2) eine sonnig gelegene Wiese, Vest.
  64. 2. žȗpnik, m. das Weihnachtsbrot, der Weihnachtskuchen, Cig., Rib.- Mik.; ( mit allerlei Figuren aus Teig verziert, C.); — prim. kočevski: sipling, iz: sip = Sieb, tedaj: ein siebgroßes Brot; priprosti Kočevarji izrekajo tudi: schüpling ali žüplink, Navr. (Let. 1885. p. 167).
  65. župnikováti, -ȗjem, vb. impf. Pfarrer sein, C., nk.
  66. župnína, f. das Pfarrbeneficium, Jan. (H.).
  67. žȗpništvọ, n. die Pfarrerswürde, das Amt eines Pfarrers, Cv.
  68. žȗpnjak, m. = 2. župnik, Cig., Lašče- Levst. (M.).
  69. žȗr, m. die Molke, Kras- Erj. (Torb.); — prim. stvn. sur, sauer, Mik.; švic. sauer (suur) = säuerliche Nachmolke, Levst. (Rok.).
  70. žúra, f. = žur, Ip.- Erj. (Torb.), Kras; skuto denejo v prtiček, da se sprime in čista žura odteče, Vrtov. (Km. k.).
  71. žȗrč, m. = džurdž, ein hölzernes Weingefäß, Št.- Cig., C.
  72. žurę́nčək, -čka, m. = leščnik, ki rad gre iz skledice, Ip.- Erj. (Torb.).
  73. 1. žúriti, -im, vb. impf. nöthigen, antreiben: ž. koga, C.; ž. se, sich befleißigen, sich beeilen, Cig., Jan., C., ogr.- C.
  74. 2. žúriti, žȗrim, vb. impf. aushülsen, schälen, entkörnen, Cig., Jan., Štrek.; grah, orehe, sirek ž., Goriška ok., Kanal- Erj. (Torb.), Kras; — prim. ružiti.
  75. žurjánəc, -nca, m. izluščen oreh, Rihenberk- Erj. (Torb.); — prim. 2. žuriti.
  76. žurnāl, m. dnevnik, časnik, das Journal.
  77. žurnalīst, m. časnikar, der Journalist.
  78. žúšəlj, -šlja, m. etwas Zusammengeknetetes, Zusammengekautes: ein Klümpchen, C.; — ein Büschel ( z. B. Haare), C.; ein Büschel Heu, C., Z.; — prim. žuhelj.
  79. žȗštvọ, n. der Wucher, C.; — prim. žuh.
  80. žuváje, f. pl. ( nam. žvaje, žvage), die Lade am Webstuhl, Bolc- Erj. (Torb.).
  81. 1. žúža, f. ein kleiner schwarzer Käfer, Jarn.; — der Holzwurm, C.; črv, ki vrta v surovih deblih, Vest.
  82. 2. žúža, f. 1) eine langsame, langweilige Person, Cig., C.; (žuža-maža, der Zögerer, Cig.); — 2) ime kobili, kajk.- Valj. (Rad).
  83. žužȃnka, f. jedes schwarze, sehr kleine Insect, das Käferchen, Mur., Danj.- Mik.
  84. žúžati, -am, vb. impf. etwas langsam, säumig thun, Št.- Z., C.
  85. žužàv, -áva, adj. langsam, C.
  86. žȗžčək, -čka, m. dem. žužek; das Käferchen, Cig.
  87. žúže, -eta, n. ein schwarzer Käfer, M.
  88. žȗžək, -žka, m. 1) das Insect, Cig., Jan., Cig. (T.); der Käfer, V.-Cig.; bes. verschiedene Rüsselkäfer: der Erbsenkäfer (bruchus pisi), Kras- Erj. (Torb.); = molj v bobu, Dict., C.; v leči, Štrek.; črni ž., der schwarze Kornwurm (calandra granaria), Erj. (Ž.); črn si kakor ž., Kras- Erj. (Torb.); — die Küchenschabe, Tolm.; — 2) der Kienruß, Mur., V.-Cig., C., Dol.
  89. 1. žúžəlj, -žlja, m. ein langsamer Mensch, C.
  90. 2. žúžəlj, -žlja, m. = žušelj, C., Z.
  91. žužę̑łka, f. jedes kleine, schwarze Insect, das Käferchen, Mur.; — der Käfer, Cig., ogr.- C.; tudi: žúžełka; črn kakor ž. ("žužovka"), Npes.-Vraz; — das Insect ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Ž.), nk.
  92. žužełkoznȃvəc, -vca, m. der Entomolog, Levst. (Nauk).
  93. žužę̑łnik, m. die Feuerkröte, Dol.- Cig.
  94. žúžənj, -žnja, m. das Geschwätz, Tolm.
  95. žúžica, f. das Goldkäferchen, Mik.
  96. žȗžka, f. ime črni ovci, Kanin, Podmelci- Erj. (Torb.).
  97. žužkojẹ̀d, -jẹ́da, m. žužkojedi, Insectenfresser (insectivora), Erj. (Ž.), Cig. (T.).
  98. 1. žȗžlja, f. 1) der Mauschler, Z.; človek, ki veliko tja v en dan govori in klobuštra, BlKr.; — 2) die Waldlerche (alauda silvestris), C.
  99. 2. žȗžlja, f. = mala lopatica za žerjavico, Drežnica- Erj. (Torb.); — prim. žežel.
  100. žužljáti, -ȃm, vb. impf. säuseln, Jan.; (žež-), V.-Cig.; langweilig stammeln, (žež-) BlKr.; — säumig etwas thun, zaudern, Mur., Cig., Jan.

   78.348 78.448 78.548 78.648 78.748 78.848 78.948 79.048 79.148 79.248  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA