Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (7.901-8.000)

  1. nadomẹ́stən, -tna, adj. 1) Ersatz-, nk.; nadomẹ̑stna reserva, die Ersatzreserve, DZ.; — 2) ersetzbar, Cig.; nadomestne stvari, vertretbare Sachen, DZ.
  2. nadomẹstílọ, n. der Ersatz, Cig., Jan., nk.; — das Surrogat, DZ.
  3. nadomẹstı̑təv, -tve, f. die Ersetzung, die Entschädigung, Cig., Jan., nk.
  4. nadomẹ́stiti, -mẹ̑stim, vb. pf. ersetzen; škodo n.; — nachholen, einbringen, Cig.; n., kar je kdo zamudil, jvzhŠt.
  5. nadomẹstljìv, -íva, adj. ersetzbar, Cig., Jan.; pogl. nadomesten 2).
  6. nadomẹ̑stnica, f. die Stellvertreterin, Z.
  7. nadomẹ̑stnik, m. der Stellvertreter, Z.; vsacemu (ogledniku) je pridejati nadomestnika, Levst. (Nauk).
  8. nadomẹstováti, -ȗjem, vb. impf. ersetzen, vertreten, Cig., Jan., nk.
  9. nadomẹ́ščanje, n. das Ersetzen, Cig.
  10. nadomẹ́ščati, -am, vb. impf. ad nadomestiti; ersetzen, kajk.- Valj. (Rad), nk.
  11. nadomẹ̑tək, m. = nameček, Jan. (H.).
  12. nadrámən, -mna, adj. über der Achsel befindlich, M.
  13. nadrȃmje, n. = nadlahti, Cig.
  14. nadrȃmnica, f. der Tragriemen, Jarn.; — duhovska n. = štola, Guts.
  15. nadrẹ́mati se, -mam, -mljem se, vb. pf. ausschlummern, zur Genüge schlummern.
  16. nadtẹmeníšče, n. = nadglavišče, der Zenith, Jan. (H.).
  17. nadtẹ̑menski, adj. Zenith-, Jan. (H.).
  18. nadzę̑məljski, adj. oberirdisch, Cig., Jan.; — überirdisch, Mur., Cig., Jan., nk.
  19. nadzę́mən, -mna, adj. oberirdisch, Jan., Cig. (T.); nadzę̑mna stavba, der Oberbau, Cig. (T.); — überirdisch, Mur., Jan.
  20. nadzę̑mlje, n. was über der Erde ist, das Firmament, Mur.; Bog ukaže: bo naj nadzemlje, Ravn.- Valj. (Rad).
  21. nadzę̑mljica, f. der Kohlrabi (brassica oleracea gongylodes), pod Nanosom- Erj. (Torb.).
  22. nȃgloma, adv. jählings, plötzlich, hastig, eilends, Cig., Jan., nk.
  23. nagloúmast, adj. jähzornig, C.
  24. nagọ̑doma, adv. zufälliger Weise, V.-Cig.
  25. nagomílati, -am, vb. pf. = nagomiliti, Cig., ZgD.; nagomilano bregovje, Zora.
  26. nagomíliti, -ı̑lim, vb. pf. anhäufen, Cig., Lašče- Levst. (M.).
  27. nagramáditi, -ȃdim, vb. pf. = nagrmaditi: voda nagramadi odkrušene snovi na pripravnih krajih, LjZv.
  28. nagrmáditi, -ȃdim, vb. pf. aufthürmen, Cig., nk.
  29. nagromáditi, -ȃdim, vb. pf. = nagrmaditi, Medv., Cig., Jan., C., Zora.
  30. nagȗmpati, -am, vb. pf. abprügeln, Z., C.
  31. nahı̑toma, adv. schnell, rasch, C., Rib.- Mik.
  32. nahı̑troma, adv. schnell, rasch, M.
  33. nahmę́ljiti, -hmę̑ljim, vb. pf. mit Hopfen würzen, Jan. (H.).
  34. nahọ̑doma, adv. plötzlich, unverhofft: n. koga srečati, Vod. (Izb. sp.); n. me prime kaka stiska, LjZv.; glasovi se n. menjajo, Erj. (Som.); nahodoma, kakor bi bila iz tal izrasla, stoji pred menoj ciganska deklica, Erj. (Izb. sp.).
  35. nahrȃmati, -mam, -mljem, vb. impf. ein wenig hinken, Z.
  36. nahrȃmavəc, -vca, m. der ein wenig hinkt, C.
  37. nahramováti, -ȗjem, vb. impf. = nahramati, C.
  38. naimenováti, -ȗjem, vb. pf. benamsen, benennen, Mur., Let., SlN.
  39. najȃrmnica, f. die Jochwiede (n. jarem z ojesom sklepa), Dol.
  40. najèm, -ję́ma, ( tudi: nájəm, nájma), m. 1) die Vermiethung, die Miethe, Mur., Cig., Jan., Met., Levst. (Nauk), nk.; pogodbe o najmu ali zakupu, Mieth- oder Pachtverträge, DZ.; v n. dati, vermiethen, v n. vzeti, miethen, nk.; v drugi n. dati, in Aftermiethe geben, Jurč.; v najmu imeti, zur Miethe haben, Cig.; polovica poslopij je v najemu (ist vermiethet), Levst. (Nauk); — v najemu biti = najet (dninar) biti, als Tagwerker gedungen sein, LjZv.; šla je v najem delat, Vrt.; — 2) plačilo od najete stvari, Levst. (Nauk); — der Lohn, C.; — 3) das Verdienst, kajk.- Valj. (Rad).
  41. naję̑ma, f. das Miethen, die Dingung, C.
  42. najẹmáč, m. = najemavec: poslati najemače, ki pridobivajo delavcev, Bes.
  43. najẹ̑manje, n. das Miethen, das Dingen; n. stanovanja, težakov.
  44. najẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad najeti; miethen; sobe n.; dingen; delavce, težake n.
  45. najemáti se, -jémljem se, vb. pf. zur Genüge nehmen: denarjev se n., Z.
  46. najẹ̑mavəc, -vca, m. der miethet, dingt: der Miether, der Anwerber, Mur., Cig., Jan., M.
  47. najẹ̑mavka, f. die Mietherin, Z.
  48. naję̑məc, -mca, m. der Miether, Cig., Jan.; najemci, die Miethleute, Cig.
  49. naję́mən, -mna, adj. 1) Mieth-, Cig.; aufgenommen, gemiethet: n. delavec, hlapec, Dalm.; naję̑mni voznik, der Lohnkutscher, Cig.; — 2) miethbar, Cig.; — 3) = zaslužen, verdienstlich, kajk.- C.; ( prim. najem 3)).
  50. naję̑mka, f. die Mietherin, Z.
  51. najemljìv, -íva, adj. 1) miethbar, Cig.; pogl. najemen 2); — 2) verdienstlich, Mur., C.
  52. naję̑mnica, f. 1) die gedungene Lohnarbeiterin, die Taglöhnerin, Mur., Cig., Jan.; — 2) = najemka, Jan.
  53. naję̑mnik, m. 1) der gedungene Lohnarbeiter, der Taglöhner, der Miethling; najemniki, die Arbeitsleute, Cig.; die provisorisch aufgenommenen Grubenarbeiter, Idrija- Frey. (Rok.); — der Söldner, Cig. (T.); — 2) = najemec, Cig., Jan.
  54. najemnína, f. der Miethzins, das Miethgeld, Cig., Jan., DZ.
  55. najemodȃvəc, -vca, m. der Vermiether, Cig.
  56. naję̑moma, adv. miethweise, Jan., C.
  57. naję̑mstvọ, n. das Gedinge, Jarn.; das Miethsystem, Z.
  58. naję̑mščina, f. der Miethzins, das Miethgeld, Mur., Cig., Jan., nk.; — der Tagwerkslohn, C.
  59. najmanjína, f. das Minimum, Cig. (T.).
  60. najmanjšína, f. = najmanjina, Cig. (T.), DZkr.
  61. najmarína, f. domovna n., die Hauszinssteuer, Levst. (Nauk).
  62. nájme, adv. = namreč, nämlich, C., Z., Mik.; — namentlich, ogr.- C., Mik.
  63. nájmenica, f. die Gedungene, Jan. (H.).
  64. nájmenik, m. der Gedungene, Jan. (H.).
  65. nájmer, adv. 1) = najme, C.; — 2) = namer, namič, nicht einmal, C.
  66. najmodȃvəc, -vca, m. = najemodavec, der Vermiether, DZ.
  67. najmodȃvka, f. die Vermietherin, Cig.
  68. najmovína, f. 1) der Miethzins, Cig., DZ.; — 2) = najmarina, Jan., C.
  69. nájmovnik, m. der Miether, DZ.
  70. nakazoję̑mnik, m. der Assignator, Cig.
  71. nakímati, -am, vb. pf. ein wenig nicken, winken: malo je nakimal, govoril pa nič.
  72. nakimávati, -am, vb. impf. ad nakimati; zuwinken, M.
  73. nakímniti, -kı̑mnem, vb. pf. einen Wink geben, zunicken, Z., Jan. (H.).
  74. nakimováti, -ȗjem, vb. impf. = nakimavati, Z.
  75. naklǫ̑mba, f. die Fügung, die Schickung, das Verhängnis, Mur., Cig., Jan.; božja n., die Schickung Gottes, Cig., Ravn.
  76. nakmę́tovati se, -ujem se, vb. pf. die Landwirtschaft satt bekommen, Cig.
  77. nakosmáti, -ȃm, vb. pf. eine gewisse Menge zerzupfen, anzupfen, Cig.
  78. nakramljáti se, -ȃm se, vb. pf. des Gespräches satt werden.
  79. nakrčmáriti, -ȃrim, vb. pf. 1) als Schankwirt gewinnen; — 2) n. se, krčmarjenja se naveličati, die Schankwirtschaft satt bekommen.
  80. nakrę́mžiti se, -im se, vb. pf. 1) den Mund, das Gesicht verziehen; — 2) n. se, kremženja se naveličati.
  81. nakrı̑žem, adv. = na križem, 1) kreuzweise, Cig.; — 2) n. biti, abweichen, divergieren: uri sta veliko nakrižem, Polj.; blago je zelo n., die Ware ist von sehr verschiedener Güte, Polj.
  82. nakŕmiti, -im, vb. pf. satt füttern, abfüttern.
  83. nakrmljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad nakrmiti, Jan.
  84. nalȃhkoma, adv. gemächlich, bequem: n. živeti, (nalehkoma) Hal.- C.
  85. nalȃhoma, adv. sachte, langsam, Fr.- C.
  86. nalȃmati, -mam, -mljem, I. vb. pf. eine gewisse Menge brechen, Mur., Mik.; vej n., vzhŠt.; — II. vb. impf. ad nalomiti; = nalamljati, ein wenig brechen, anbrechen, Cig.
  87. nalȃmljati, -am, vb. impf. ad nalomiti; anbrechen.
  88. nalòm, -lǫ́ma, m. der Anbruch, Jarn., Cig., Jan.
  89. nalȏmək, * -mka, m. der Anbruch, Jan.; kostni n., der Beinbruch, C.
  90. nalómiti, -lǫ́mim, vb. pf. 1) anbrechen; palico n.; nalomljenega trstu ne bo strl, Ravn.; — eine abweichende Richtung geben, brechen: streho n., Cig.; — 2) eine gewisse Menge brechen; malo, veliko kamenja n.; n. dračja za kurjavo.
  91. namagnētiti, -im, vb. pf. magnetisch machen, magnetisieren, Cig. (T.).
  92. namàh, -máha, m. der Anschlag (beim Takte), Cig.
  93. namáhati, -am, vb. pf. abprügeln.
  94. namáhniti, -mȃhnem, vb. pf. 1) den Arm zum Schlage ausstrecken, zum Schlage ausholen, Z.; celo na-te je že namahnil v svoji jezi, Zv.; — 2) n. se na koga, jemanden antreffen, Cig., BlKr.- M.
  95. namahováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad namahniti; n. se na koga, anzutreffen pflegen, BlKr.- M.
  96. namájati, -jam, -jem, vb. pf. ein wenig wackelig o. locker machen; — n. se, zu wackeln anfangen, Z.
  97. namájiti, -im, vb. pf. 1) anschälen, lachen: smreko n., Cig.; — 2) eine gewisse Menge schälen; n. veliko smrek; — 3) abprügeln, Notr.
  98. namȃka, f. 1) die Einfeuchtung, die Einweichung, Cig.; — die Beize, Z.; — die Bewässerung: n. polja, Zora; — 2) die Sauçe, die Tunke, Z.
  99. namȃkanica, f. die durch Eintauchen verfertigte Talgkerze, die Tauchkerze, Cig., M., Z.
  100. namȃkanje, n. das Bewässern, das Nassmachen, das Eintunken.

   7.401 7.501 7.601 7.701 7.801 7.901 8.001 8.101 8.201 8.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA