Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (78.948-79.047)

  1. žlẹ́biti, -im, vb. impf. mit einer rinnenartigen Vertiefung versehen, kehlen, cannelieren, Cig., Jan., Cig. (T.); steber ž., Cig.; ž. dogo, eine Fassdaube hohl schneiden, Cig.; — ž. se, sich rinnenförmig werfen, Cig.; deska se žlebi, Fr.- C.
  2. žlẹbkováti, -ȗjem, vb. impf. riefeln, cannelieren, Cig. (T.).
  3. žlẹ̑bnik, m. 1) der Falzhobel, V.-Cig.; — 2) der Schneckenbohrer, dessen Bohrspitze wie eine Schnecke gebogen ist, V.-Cig.; — 3) = žlebnjak 1), der Hohlziegel, Cig., Bilje (na Ipavi), Lašče- Erj. (Torb.); — der Einkehlstein, Cig.
  4. žlẹbnják, m. 1) der Hohlziegel; — 2) der Kehlhammer, Cig.
  5. žlẹbogrı̑zəc, -zca, m. = konj, ki žleb grize, C., Strp.
  6. žlẹ̑d, m. 1) das Glatteis, Mik., Notr.; — 2) der Eisregen, Nov.; žled gre, Z.; žled je debelejše babje pšeno, Nov.- C.
  7. žlẹdíti se, -í se, vb. impf. žledi se, es bildet sich Glatteis, Z.
  8. žlẹdǫ́vən, -vna, adj. Schauerregen-: žledovno vreme, Rez.- C.
  9. žlẹ́kati, -am, vb. impf. lispeln, Meg.
  10. žlẹ́kavəc, -vca, m. 1) der Lispler, Meg.; — 2) grober Kiessand, Fr.- C.
  11. žlendráti, -ȃm, vb. impf. 1) verwirren: niti ž., Gor.; — 2) stammeln: vi ste komaj znali božje ime žlendrati, Jap. (Prid.); — schwätzen, albern sprechen, C.
  12. žlepáti, -ȃm, vb. impf. 1) = žlampati, žlempati: kri ž., Dalm.; — 2) žlę́pati, -am, ausschlagen: krava žlepa, Savinska dol.
  13. žlę̑pəc, -pca, m. die Maulschelle, Trst. (Let.).
  14. žlẹ́va, f. der Säufer, der Schlemmer, Jan., Dol.
  15. žlẹ́vati, -am, vb. impf. = žleviti 1), saufen, Dol.
  16. žlẹ́viti, -im, vb. impf. 1) gierig trinken, saufen, Jan., Mik., Gor.; — 2) langsam, kauend essen, vzhŠt.- C.
  17. žlẹ́za, f. 1) die Drüse, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; solzna, mezgovna, siriščna ž., die Thränen-, Lymph-, Labdrüse, Erj. (Som.); ž. strupnica, die Giftdrüse, ž. medovnica, die Honigdrüse, ž. ščitulja, die Schilddrüse, Cig. (T.); ž. podušnica, die Ohrspeicheldrüse, h. t.- Cig. (T.); jezična ž., die Zungendrüse, Cig.; podčeljustna ž., die Kieferdrüse, Levst. (Nauk); — 2) der Schleim, der Geifer, Mur., M.; — 3) ein Mensch, der beim Reden den Mund voll Speichel hat, M.; — 4) ein kleines Kind, der Balg ( zaničlj.), Cig.; — 5) = kuga, die Pest, Meg., Trub., Dalm., Krelj, Kast.- C.; kuge ali žleze, Krelj; hočem žlezo med vas poslati, Dalm.; — die Pestbeule: fige so na žlezo položili, in on je zdrav postal, Dalm.; — 6) ž. v kamenu, ein Bruch im Stein, Z.; ein Loch im Mühlstein, Rib.- C.; ž. v železu, steklu, Z.
  18. žlẹ́zast, adj. 1) drüsicht, Cig.; — drüsig, Cig., Jan., C.; purmanom začne žlezasti greben rasti, Vod. (Izb. sp.); — 2) schleimig, Mur.
  19. žlẹ̑zəc, -zca, m. 1) der Schleimstoff, Vrtov. (Km. k.); — 2) das Pfennigkraut (lysimachia nummularia), Z.; = vinarski ž., Medv. (Rok.).
  20. žlẹ́zica, f. dem. žleza; das Drüschen, Mur., Cig., Jan.
  21. žlíca, f. 1) der Löffel, der Esslöffel; žlico v usta nesti; po žlici dajati, löffelweise reichen; velika ž., der Vorleglöffel, Cig.; z veliko ž. jesti, tafeln, Zv., Lašče- Levst. (M.), jvzhŠt.; — kovaška ž., der Feuerlöffel, Cig.; — zidarska ž., die Maurerkelle, Cig., Jan., C., Jsvkr., Vrt., Notr.; — 2) neko orodje za vrtanje kamenov, Kr.; — 3) die Muschel, vzhŠt.- C.; — 4) der Sitz hinten am Rennschlitten, Cig.; — 5) Bogova ž., die Erdscheibe (cyclamen europaeum), vas Krn- Erj. (Torb.).
  22. žlı̑čar, -rja, m. 1) der Löffelmacher; — 2) = cmok, der Knödel, (na vsacega se vzame toliko testa, kolikor ga gre v žlico), Tolm.- Erj. (Torb.).
  23. žlíčast, adj. löffelförmig.
  24. žlíčica, f. dem. žlica; 1) das Löffelchen; — der Bohrkrätzer, (das Bohrmehl aus dem Bohrloch zu schaffen) ( mont.), Cig.; — ušesna ž., das Ohrlöffelchen, Meg.; — 2) die Herzgrube, die Magengrube; — 3) ušesna ž., die Tagnelke (lychnis diurna), C., Z.; — žabja ž., der Froschlöffel (alisma natans), Medv. (Rok.); — Bogova ž., das Saubrot (cyclamen europaeum), Tolm.
  25. žlı̑čka, f. dem. žlica; 1) das Löffelchen; — 2) = prazen meh v kostanjevi ježici, Skrilje nad Čavnom- Erj. (Torb.); — 3) = žličica 2), die Herzgrube, C.
  26. žlı̑čnik, m. 1) der Löffelbehälter, das Löffelgesteck, das Löffelblech (ein aufgehängtes Blech mit Löchern, in welche die Löffel gesteckt werden), Cig., Kras, jvzhŠt.; — 2) ein armer Schlucker (človek, ki nima druzega nego žlico), Nov.- C.; — 3) žličniki, eine Art Mehlklöße oder Knödel (Wasserspatzen), Cig., C., Štrek., Notr., Tolm.; ( prim. žličar 2)); — 4) das Löffelkraut (cochlearia officinalis), Cig., Tuš. (B.); — der Froschlöffel (alisma plantago), Bilje pod Gorico- Erj. (Torb.).
  27. žlı̑čnjak, m. 1) = žličnik 1), der Löffelbehälter, der Löffelkorb, Mur., Cig., C., Celovška ok.; žlice se sporeko v žličnjaku, pa se ne bi ljudje v hiši! Dol.- Levst. (M.); — 2) žličnjaki = žličniki, Mehlklöße, vzhŠt.- C.; — 3) das Löffelkraut (cochlearia), C.
  28. žlı̑hta, f. die Schlichte der Weber; z žlihto tkalec prejo maže; — iz nem.
  29. žlı̑ndra, f. 1) die Schlacke (von Metallen); — 2) die Unreinigkeit ( z. B. im Pfeifenrohr), Dol.; — der Kaffeesatz, Dol.; — übhpt. etwas Weiches, Unreines, C.; — iz nem. Sinter (?), C.
  30. žlı̑ndrast, adj. schlackenförmig, Cig., Jan.; — schlackig, Mur.
  31. žlindráti se, -ȃm se, vb. impf. verschlacken: železo se rado žlindra, Cig.
  32. žlíntər, -tra, m. = žlindra, SlGor.- C.
  33. žlı̑ntra, f. = žlindra 1), Meg., Hip. (Orb.).
  34. žlobudráti, -ȃm, vb. impf., pogl. žlabudrati.
  35. žlǫ̑d, m. 1) die Dachrinne, die Regenrinne, Cig., Met.; — 2) = drsa, die Waldriese, C.; — prim. žlot.
  36. žlǫ̑dra, f. die Kothsuppe, C., Trst. (Let.); — prim. nem. Schlotter, Geschlotter, eine Art Schlamm.
  37. žlǫ̑drast, adj. kothig (mit Wasser u. Schnee), C.
  38. žlopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = žloptati, C.
  39. žloptáti, -ȃm, vb. impf. plätschern; po blatu ž., im Koth watend und spritzend gehen, Hal.- C.; — prim. žlapotati.
  40. žlǫ̑t, m. die Dachrinne, Cig., Jan.; žlote in žlebe pregledati, C.; — prim. 1. žlota.
  41. 1. žlǫ́ta, f. 1) die Dachrinne, die Regenrinne, V.-Cig., BlKr.; — 2) die Lotte (Lutte), eine viereckige Röhre aus Brettern in den Bergwerken, Cig.; — 3) der Einbug am Dache, Notr.; — 4) die Schlucht, Nov.- C.; — prim. kor.-nem. schluote, Rinne, Schlucht.
  42. 2. žlǫ́ta, f. 1) das Unkraut, C.; — 2) das Gesindel, die Canaille, Cig., Jan., Nov., Bes., Let.; — prim. glota.
  43. žlǫ́tər, -tra, m. 1) dünner Koth, der Schlamm, Mariborska ok.- C.; — 2) dünnes Viehfutter, Fr.- C.; — prim. žlodra.
  44. žlǫ̑tnik, m. der Kehlsparren, V.-Cig.
  45. žnábəlj, -blja, m. = ustnica; pl. žnablji, die Lippen; — iz nem. Schnabel.
  46. žnȃrati, -am, vb. impf. schmutzen, sudeln, Lašče- Levst. (Rok.), jvzhŠt.
  47. žnə̀c, m., Mur., pogl. žnjec.
  48. žnjáč, m. der Schnitter, Habd.- Mik., vzhŠt.- C.
  49. žnjáviti, -im, vb. impf. 1) = gnjaviti, würgen, vzhŠt.- Trst. (Let.), Hal.- C.; — 2) = tleti, C.; — 3) langsam, ohne Erfolg arbeiten: kaj tako žnjaviš? vzhŠt.- C.
  50. žnjə̀c, žnjə̀ca, m. der Schnitter, Mur., Cig., Jan., ogr.- Mik., Ščav.
  51. žnjèk, -éka, m. 1) = skoljka, die Muschel: Sovodnje- Erj. (Torb.); — 2) vsaka mokra ali opolzla, debelejša stvar, Lašče- Erj. (Torb.); — prim. ladinski sgnèc, bav. schneck, die Schnecke, Erj. (Torb.).
  52. žnjekáti, -ȃm, vb. impf. = s kako mokro, opolzlo, debelejšo stvarjo imeti posel, prijemati jo ali kam devati, Lašče- Erj. (Torb.); — prim. žnjek.
  53. žnję̑təc, -tca, m. der Schnitter, Danj.- Mik.
  54. žnjíca, f. = ženjica, die Schnitterin, Mur., Cig.
  55. žnǫ́dər, -dra, m. 1) der aus der Nase hängende Rotz, C., Z.; — 2) der Stirnzapfen des Truthahnes, C., Z.; — prim. nem. Schnotter, Schnoder = Rotz, C.
  56. žnǫ̑ra, f. die Schnur; — iz nem.
  57. žnúbəlj, -blja, m., C., pogl. znubelj.
  58. žǫ́bər, -bra, m. = pogovarjanje, KrGora- DSv.
  59. žoboráti, -ȃm, vb. impf. plaudern, schwätzen, C., Z.
  60. žǫ́čiti, žǫ̑čim, vb. pf. = žokniti: ž. koga v oko, BlKr.
  61. 1. žǫ́ga, f. = šoja, Mik., SlGradec.
  62. 3. žǫ̑ga, f. ein weicher Spielball, Mur., Cig., Jan., Kr.; žogo biti, Kr.; — iz it. giuoco, das Spiel, Levst. (Rok.).
  63. 1. žǫ̑gar, -rja, m. der Ballspieler, Cig.
  64. 2. žǫ̑gar, -rja, m. der Abdecker, Poh.
  65. žǫ̑gast, adj. ballförmig, Cig.
  66. žǫ̑gati, -am, vb. impf. Ball spielen, Cig.
  67. žǫ̑gavəc, -vca, m. der Ballspieler, Cig., Jan., Hip. (Orb.).
  68. žǫ̑gica, f. dem. 2. žoga, Cig., Jan., Kr.
  69. žogobı̑vəc, -vca, m. = žogavec, Hip. (Orb.).
  70. žǫ̑h, m. = žuh, C.
  71. žǫ̑har, -rja, m. die Küchenschabe (blatta orientalis), Cig., Jan., C., Erj. (Ž.), Lašče- Levst. (Rok.), Št.; = das Heimchen, C.
  72. žǫ̑j, m., ogr.- C., Vest., nam. žoh, (kakor straj nam. strah, C.).
  73. žója, f. = gnojni koš, GBrda- Erj. (Torb.); — prim. furl. zàje, zàe (= it. benna), Štrek. (Arch.).
  74. 1. žòk, žǫ́ka, m. 1) der Stoß, der Puff, Mur.; — 2) = železo na koncu pahu, Notr.
  75. 2. žǫ̑k, m. 1) die Fußsocke, Jan., C., Polj.; — 2) = žep na obleki, BlKr.; — 3) das Futteral, M.; — žoki (pri sedlu), die Sattelpistolentaschen, C., Z.; — prim. lat. soccus, it. socco, nem. Socke, C.
  76. žǫ́kałnik, m. der Schürstock, das Rührscheit, Cig.; = kol, s katerim mlinar moko v meh žoka, Polj.
  77. žǫ́kati, žǫ̑kam, vb. impf. mit einem länglichen Gegenstande in etwas hineinstoßen, stören, stupfen, puffen, Mur., Cig., BlKr., jvzhŠt.; — stopfen, Cig., Jan.; — langsam arbeiten, Z., C.
  78. žǫ́kniti, žǫ̑knem, vb. pf. einmal hineinstoßen, C., Št.; einen Schupfer geben, schupfen, Cig.
  79. žòknọ, n. das Ofenloch, C., Z.; — prim. žvokno.
  80. žǫ́la, f. der Fußfetzen, Mariborska ok.- C.; der Fetzen, ein altes Kleidungsstück, vzhŠt.- C.; — prim. nem. Sohle (?).
  81. žȏłč, m. die Galle; ž. kuhati, zornig sein; črni ž., schwarze Galle, die Melancholie, Cig.
  82. žȏłč, -ı̑, f. = žolč m., Dict., Dol.- Cig., Trub., Krelj.
  83. žołčák, m. der Eierdotter, Mur., Cig., C., vzhŠt.- Mik.; — prim. žolt.
  84. žȏłčən, -čna, adj. gallig, Gallen-; žolčni mehur, die Gallenblase; žolčna bolezen, die Gallenkrankheit; žolčni kamen, der Gallenstein; žolčna kislina, die Gallensäure, žolčna tolšča, das Gallenfett, Cig. (T.).
  85. žołčevòd, -vǫ́da, m. der Gallengang, Erj. (Som.).
  86. žołčíca, f. die Gallsucht, Mur.; die Polycholie, Cig.
  87. žółčiti, -im, vb. impf. gällen, Cig., Jan.
  88. žȏłčnat, adj. gallig, voll Galle, Mur., Cig., Jan.
  89. žȏłčnik, m. = žolčni mehur, die Gallenblase, Cig., Jan., Cig. (T.).
  90. žȏłd, m. 1) der Kriegsdienst, Dict.; v žoldu biti, beim Militär sein, Pohl. (Km.); — 2) der Krieg, Guts., Mur.; — iz nem. Sold.
  91. žołdováti, -ȗjem, vb. impf. Krieg führen, Mik.; — prim. žold 2).
  92. žǫ́le, f. pl. das Hängebett im Stall, Npes.-Vraz, vzhŠt.
  93. žółgniti, žȏłgnem, vb. pf. ranzig werden, verbutten, verdumpfen (von Nüssen, Kastanien, Mehl), SlGor.- C.; — nam. žolkniti.
  94. žółhək, -hka, adj. bitter, herb, Meg., Jan., Cig. (T.), C., Npes.-Vraz, Prip.- Mik., BlKr.; ( nam. žolkek, Mik.).
  95. žǫ́li, m. pl. = žole, Trst. (Let.).
  96. žǫ̑lica, f. die Sulze, Cig., Jan., Kr.; (žȏłca, Dol.); — iz nem.
  97. žòlj, žǫ́lja, m. die Bremse, C., M., Valj. (Rad); pogl. zolj.
  98. žǫ́ljati, -am, vb. impf. = žiljati, žmikati, mencati, prati, Plužna- Erj. (Torb.).
  99. žółkniti, žȏłknem, vb. pf. pravilna oblika za: žolgniti, C.
  100. žółna, f. der Specht; črna ž., der Schwarzspecht (picus Martius), zelena ž., der Grünspecht (picus viridis), Erj. (Ž.).

   78.348 78.448 78.548 78.648 78.748 78.848 78.948 79.048 79.148 79.248  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA