Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (78.748-78.847)

  1. žı̑łnica, f. die Aderhaut im Auge (choroidea), Erj. (Ž., Som.), Sen. (Fiz.), Žnid.
  2. žı̑łnik, m. 1) der Magenkrampf, die Darmwinde, C.; — 2) = žilna bula, der Aderkropf, Cig.; — 3) der Wegerich: moški ž. (plantago major), ženski ž. (p. minor), C.
  3. žı̑łnjak, m. 1) = žila 3), die Ruthe (eines männlichen größeren Thieres), C.; — 2) der Schlauch der Ruthe, Strp.; — 3) der Wegerich (plantago), Št.- Cig., Jan.
  4. žilokòp, -kópa, m. der Ganggräber, Cig.
  5. žilopòk, -pǫ́ka, m. der Aderbruch, Cig.
  6. žilovı̑t, adj. 1) aderreich, aderig, Cig., Jan.; — 2) maserig, Cig.
  7. žı̑łstvọ, n. das Geäder, das Adersystem, Cig., Jan., Cig. (T.).
  8. žilúh, m. = pražilika (ocimum basilicum), C.
  9. žı̑ngati, -am, vb. impf. schellen, V.-Cig.
  10. žingetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. schellen, Z.
  11. žı̑nj, m. = misel, Celovška ok.; — iz nem. Sinn.
  12. žínja, f. = žima, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.- C. ( Vest.), BlKr., kajk.- Valj. (Rad).
  13. žínjati, -am, vb. impf. = misliti, Celovška ok.; — prim. nem. sinnen.
  14. žı̑nje, n. der Leberbalsam (achillea ageratum), C.
  15. žínjica, f. dem. žinja, = žimica, Mur.; das einzelne Rossschweifhaar, ogr.- C.
  16. žı̑nkati, -am, vb. impf. = žeti, Npes.-Vraz.
  17. žı̑r, m. 1) die Waldmast für Schweine (Bucheln und Eicheln); bukov, hrastov ž.; v žir goniti svinje, Mur., vzhŠt.; v žiru imeti, Cig.; — 2) die Nahrung, bes. Obst, C.; — die Fruchtbarkeit: sneg žir da, ogr.- C.; — die Nahrhaftigkeit, ogr.- C.; — die Frucht, der Nutzen, C.
  18. žı̑r, -ı̑, f. = žir m., Jurč., Ig (Dol.).
  19. žirāfa, f. die Giraffe (camelopardalis), Erj. (Ž.).
  20. žirȃłnik, m. = požiralnik 2), ponikva, ein Ort, wo fließendes Wasser verschwindet, C.
  21. žirānt, m. prevodnik, der Girant (bei Wechseln), Jan.
  22. žiratār, -rja, m. prevodojemec, der Girat(ar), Jan. (H.).
  23. žírgəlj, -glja, (-gəljna), m. ein Maß für Kohlen, ein Kohlensack, Z.
  24. žiríka, f. = bukevca, die Buchecker, Volče pri Tolminu- Erj. (Torb.).
  25. žíriti, -im, vb. impf. = z žirom pitati, Cig.; svinja se žiri v bukovju, Kremp.- C.; — mästen: ž. truplo za črve, C.
  26. žı̑rnica, f. = žir, die Waldmast, Jan.
  27. žirnína, f. das Waldmastgeld, Cig., Jan.
  28. žīro, m. prevod menice, das Giro bei Wechseln, Jan., DZ.
  29. žı̑rov, adj. Waldmast-: žirovo leto, Cig.
  30. žı̑rovən, -vna, adj. fruchtbar: žirovna zemlja, C.; žiroven dež, befruchtender Regen, ogr.- C.; — nahrhaft: žirovna hrana, krma, C.; žirovno (ausgiebig) se gostiti, C.; — nutzbringend, C.
  31. žirovína, f. 1) die Waldmast, Cig., Jan., Nov.- C.; — 2) die Waldmastservitut, Svet. (Rok.); — žirovnica 1), Cig., Jan.
  32. žirovı̑t, adj. reich an Waldmast, Let.
  33. žı̑rovnica, f. 1) das Waldmastgeld, Mur., Cig., Kremp.- C.; — 2) eine Art Gemeindeversammlung in Betreff der Waldmast o. Weide, vzhŠt.- C.; [ prim. pašnik 2)].
  34. žı̑rski, adj. in der Waldmast befindlich: žirske svinje, Fr.- C.
  35. žı̑tar, -rja, m. der Getreidehändler, Cig., Jan., M., Nov.- C.
  36. žitáriti, -ȃrim, vb. impf. den Getreidehandel betreiben, Cig., Jan.
  37. žı̑tarski, adj. die Getreidehändler betreffend, M.
  38. žítce, n. dem. žito, Valj. (Rad).
  39. žítčəce, n. dem. žitce, Habd.- Valj. (Rad).
  40. žítək, -tka, m. 1) der Lebensunterhalt, C.; die Lebensmittel, Erj. (Som.), Nov., Zora; = žito, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Leben, Meg., Mur., ogr.- Cig., Danj. (Posv. p.), nk.; za svojega žitka, bei Lebzeiten, ogr.- Mik.
  41. žı̑telj, m. der Einwohner, C., nk.; — hs.
  42. žíti, žívem, vb. impf. = živeti, Dalm., Krelj, ob Pivki ( Notr.), kajk.- Valj. (Rad); (živę̑m, ogr.- Valj. [Rad]); kakor resnično Bog žive, Dalm.; vse živoče dni, Dalm., Jsvkr.; — ž. s čim, sich von etwas ernähren: pure z zrnjem živejo, ogr.- Valj. (Rad).
  43. žitíka, f. der Dinkel (triticum spelta), C.
  44. žítišče, n. das Getreidefeld nach der Ernte, Jan., Slom.
  45. žı̑tnica, f. 1) der Getreidespeicher, die Kornkammer, der Schüttboden; — = žitnjak, der Getreidekasten, Mur., Cig.; — 2) das Kornstroh, C.; — 3) die Korngülte, V.-Cig.; samovoljno so kmetom smeli vikšati žitnico, Levst. (Zb. sp.); — 4) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); der Kornapfel, vzhŠt.- C.; — die Kornblume (centaurea cyanus), na Pivki- Erj. (Torb.); — = pahalica 2), das Raigras, Fr.- C.
  46. žı̑tničar, -rja, m. der Getreidebodenaufseher, der Kornmeister, Cig.
  47. žı̑tnik, m. 1) = žitnjak, 1), Z.; — 2) = rženjak, das Roggenbrot, Mur., C.
  48. žitníka, f. neko jabolko, Mur., C.
  49. žı̑tnjak, m. 1) der Kornkasten, Cig., Jan.; — 2) das Kornbrot, Mur.
  50. žítọ, n. 1) das Getreide; ozimno, jaro ž., das Winter-, Lenzgetreide, Cig.; žita lepo kažejo, die Getreidesaaten stehen gut; — 2) = rž, vzhŠt.; (belo ž., der Weizen, vzhŠt.- C.); — 3) = proso, BlKr., jvzhŠt.; — 4) divje ž., die Futtertrespe (festuca gigantea), vzhŠt.- C.
  51. žitokrȃdəc, -dca, m. der Korndieb, Jan.
  52. žitokrȃdnik, m. = žitokradec, Cig.
  53. žitokȗpəc, -pca, m. = žitar, Nov.
  54. žı̑v, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.- Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; ( pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.
  55. živȃd, f. 1) coll. Thiere, Danj.- Mik.; das Vieh, Cig., Jan., C.; — das Federvieh, jvzhŠt.; — das Ungeziefer, Jarn.; — 2) das Frucht tragende Rebenholz, Fr.- C.
  56. živȃdən, -dna, adj. voll Ungeziefer, Čemšenik ( Gor.).
  57. živáhən, -hna, adj. lebhaft, regsam, munter, Cig., Jan., nk.; — hs.
  58. živák, m. eine lebende Wurzel des Weinstockes, Mur., Cig., Met.; živaki, bes. die obersten Seitenwurzeln, Cig.; die Saugwurzeln, Z.
  59. živȃł, -li, f. das Thier; domača, divja, morska, gozdna ž.; — tudi: coll. die Thiere, LjZv.; das Vieh: žival oklasti, Ravn. (Abc.).
  60. živȃłca, f. dem. žival; das Thierchen.
  61. živȃłda, f. coll. = živad, die Thiere, das Vieh, Cig., Jan., Met., Dol.
  62. živȃłnat, adj. mit Thieren belebt, Cig.
  63. živaloslǫ̑vəc, -vca, m. der Zoolog, Jan.
  64. živaloznȃnəc, -nca, m. der Zoolog, Cig., Jan.
  65. živȃłski, adj. thierisch, Thier-; živalsko telo, živalska koža; ž. magnetizem, animalischer Magnetismus, Cig.; — zoogen ( min.), Cig. (T.).
  66. živȃra, f. kozje ime, Baška dol.- Erj. (Torb.).
  67. živáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) vegetieren, sein Leben fristen, Cig., Jan., Cig. (T.); borno ž., LjZv.; ( hs.); — 2) ž. koga, jemandem zu essen geben, ihn speisen, C.
  68. živȃzən, -zni, f. 1) das Thier, ogr.- C., Mik.; — coll. das Gethier ( bes. Geflügel, Ungeziefer), ogr.- C., Valj. (Rad); — 2) das Leben, ogr.- Mik.
  69. živčeník, m. die Nervenscheide (neurilemma), ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
  70. žívčevje, n. das Nervensystem, Cig. (T.), Erj. (Som.); ozlato ž., das Gangliennervensystem, drobovno ž., das Eingeweidenervensystem, Erj. (Som.).
  71. 1. živę̑, f. pl. = duše nekrščenih otrok, ki o mraku po zraku letajo, C. ( Kres II. 271.), Ščav.
  72. žívəc, -vca, m. 1) ein lebendes Wesen, v uganki: živec mrtveca vleče, mrtvec kriči, a živec molči (zvonar, zvon), GBrda- Erj. (Torb.); — 2) ein harter Mauerstein, bes. der Kies, Habd.- Mik., Hal.- C.; — der Feldspat, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); — 3) der Nerv, Cig., Jan., Cig. (T.); gibni ž., der Bewegungsnerv, očutni ž., der Empfindungsnerv, vidni, slušni, okusni, vonjalni ž., der Gesichts-, Gehörs-, Geschmacks-, Geruchsnerv, obhodni ž., der herumschweifende Nerv (nervus vagus), raztrojeni ž., der dreigetheilte Nerv, dovodni ž., der zuleitende Nerv, Erj. (Som., Ž.); — do živca (= do živega) komu priti, BlKr.; premlatiti koga do živca, Jurč.
  73. živę́čən, -čna, adj. lebhaft, Guts.- Cig., Mur.
  74. žı̑vək, -vka, m. = živež, der Lebensunterhalt, Jan.
  75. žívəlj, -vlja, m. das Element, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — hs.
  76. žívən, -vna, adj. nährend, Nähr-, Cig., Jan., C.; žı̑vna moč, die Nährkraft, Cig.; živni sok iz zemlje vleči, Bes.
  77. živẹ́ti, -ím, vb. impf. leben; dolgo ž.; oče mu še živi; pregrešno, pobožno ž.; ž. po kom, nach einem Muster leben, C.; dobro, po gosposko, v revščini, v obilnosti ž.; ž. na tesnem, kümmerlich leben; ž. ob čem, sich von etwas nähren; ž. ob svojem, sein eigenes Brot essen, von seinem Einkommen, Vermögen leben; ob kruhu in vodi ž., von Wasser und Brot leben; ob delu ž., sich von seiner Arbeit nähren, Cig.; ž. na kupičku, sich den Lebensunterhalt kaufen müssen, Z.; ž. na delu, na zidarstvu, von der Arbeit, vom Maurerhandwerk leben, V.-Cig.; ž. na rokah, von der Hände Arbeit leben, Z.; ž. na opresnem kruhu, Ravn.; na mrtvi plači ž., von der Pension leben, Z.; ž. na veri, im Concubinat leben, Cig., Dol., Gor.; — ž. od česa, von etwas leben (od igre, od dela); — nima kaj ž., er hat nichts zu leben; — ( praes. živẹ̑jem: Živejem po pameti zdravi, Greg.).
  78. živẹ́tje, n. = življenje, das Leben, der Lebenslauf, Mur., Cig., Jan., Ravn.- C., DZ.; za živetja, bei Lebzeiten, DZ.
  79. žı̑vež, m. das Lebensmittel; nav. coll. die Lebensmittel, die Nahrung, der Lebensunterhalt; živeža iskati; živež kupovati; ž. dajati komu; das Ausgedinge: ž. si izgovoriti, Gor., Ig (Dol.).
  80. žı̑vežar, -rja, m. der Marketender, DZ.
  81. žı̑vežarstvọ, n. die Marketenderei, DZ.
  82. žı̑vežən, -žna, adj. die Lebensmittel o. den Unterhalt betreffend; Proviant-: živežna komisija, Cig.
  83. žı̑vežnik, m. der Nahrungsspender, Vod. (Izb. sp.).
  84. živíca, f. 1) die lebende Wurzel, M.; die Saugwurzel, Jan., C.; — 2) das Gesenk, der Rebenableger, der Senker, Cig., Jan., Št.- Z., C.; — = mlada trta s koreninami, die Wurzelrebe, Pirc, Št.; — 3) = živa meja, der Heckenzaun, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); — 4) das Quellenwasser, Ist.- Cig., Nov.- C.; — 5) das Schaumbläschen im Wein, die Perle, Mur.- Cig., C.; vino živice spušča, der Wein perlt, Cig.; — 6) neka kožna bolezen, menda = šen, der Rothlauf, Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); — 7) heftiges Niesen (mit Würmerauswurf aus der Nase), Notr., Ist.- Z., Burg. (Rok.); — 8) die Mauerassel (oniscus sp.), Erj. (Torb.).
  85. živíčiti, -ı̑čim, vb. impf. Ableger machen, Fr.- C.
  86. živíłən, -łna, adj. nährend, nahrhaft, Mur., Cig.
  87. živílọ, n. der Nahrungsstoff, Jan., Cig. (T.), Erj. (Z. Som.): snovotvorna, krvotvorna, toplotvorna, dihalna živila, stoffbildende, blutbildende, wärmebildende Athmungs-, Nahrungsstoffe, Erj. (Som.); — das Lebensmittel, das Nahrungsmittel, Cig., Jan., DZ., C.; — der Lebensunterhalt: živilo in oblačilo, Ben.- Mik.; vse živilo je zgorelo, SlN.
  88. živína, f. das Vieh; ž. za pleme, za zakol, Zucht-, Schlachtvieh, Cig.; delovna ž., das Arbeitsvieh, DZ.; tovorna ž., das Tragvieh, DZ.; drobna ž. = drobnica, velika živina = goved, Dalm.- C.; neumen kakor ž.; delati kakor črna ž., angestrengt arbeiten.
  89. živı̑nar, -rja, m. der Viehknecht, der Hirt, M., Vest.
  90. živı̑narica, f. die Viehmagd, Mur.
  91. živínica, f. dem. živina, das Vieh.
  92. živinogòn, -gǫ́na, m. = gonje, ulice, der Viehtriebweg, Svet. (Rok.).
  93. živinoredník, m. der Viehzüchter, Cig., Jan.
  94. živinorę̑jəc, -jca, m. der Viehzüchter.
  95. živinotȓžəc, -žca, m. der Viehhändler.
  96. živinozdrávən, -vna, adj. Thiere curierend: živinozdrȃvni kovač, der Curschmied, Cig., DZ.
  97. živinozdravı̑łski, adj. Veterinär-, Cig., Jan.; ž. uk, das thierärztliche Studium, DZ.
  98. živinozdravník, m. der Thierarzt, Z., nk.
  99. živı̑nski, adj. viehisch; živinska narav, die Bestialität, Cig.; po živinsko, viehisch, bestialisch; — Vieh-; živinski senjem, živinske bolezni; živinski zdravnik, der Vieharzt, V.-Cig., Jan.
  100. žı̑vio, živila, -li, -le, er, sie lebe(n), hoch! živio naš presvetli cesar! živila domovina! živili naši bratje! živile domoljubne gospe! nk.; ( hs. part. praet. II. glag. živjeti (živiti), = slov. živel, živela, -li, -le, z optativnim pomenom).

   78.248 78.348 78.448 78.548 78.648 78.748 78.848 78.948 79.048 79.148  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA