Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (78.548-78.647)

  1. žélik-žéna, f., Mur., pogl. žalik-žena.
  2. žèlj, žélja, m. = iz vej pletena košarica s povrazom, Koborid- Erj. (Torb.); — iz furl., Štrek. (Arch.).
  3. žélja, f. der Wunsch, das Verlangen; to je moja srčna ž., das ist mein Herzenswunsch; daj mi za željo kruha (= nur soviel, um das Verlangen zu stillen, ein wenig), Z.; črešenj bo le za željo (= malo), Prim.; v želji je kaj, es ist vielbegehrt (= selten), C.; želja mi pride, želja me obide, es ergreift mich das Verlangen; želja me je minila, die Lust ist mir vergangen; želja me je po čem, mich verlangt nach etwas, V.-Cig.; želje mi gredo, ich habe Verlangen, C.
  4. žę́ljati, -am, vb. impf. = žoljati, Malhinje- Erj. (Torb.).
  5. žélje, n. = želja, das Verlangen, Jarn., Mur.; od velikega želja, Jsvkr.
  6. žéljən, -ljna, adj. 1) ein Verlangen habend, begierig, lüstern; ali si tako željen vina? hast du ein solches Verlangen nach Wein? časti ž., ehrgeizig; nisem ga nič željna, ich trage kein Verlangen nach ihm; željno pričakovati, sehnlich erwarten; — 2) erwünscht, C.; željen gost, Krelj; uže mi je smrt željna, Krelj; — holdselig, herrlich: željna mesta, v željno deželo, vsa željna drevesa v božjem vrtu, Dalm.; ovce peljam na željno travo ("auf eine lustige Au"), Krelj; — prim. nem. lustig od Lust.
  7. žéljič, m. dem. želj, Tolm.
  8. žę̑łka, f. die Schnitterin, Kras- Erj. (Torb.), Mik.; (žę̑vka?).
  9. žélod, -ǫ́da, m. 1) die Eichel; okrogli ž., die Harzeichel, Cig.; podolgasti ž., die Dachseichel, Cig.; — coll. Eicheln: letos je malo želoda; svinje z želodom pitati; — die Eichel (im Kartenspiel), Cig., Jan.; — 2) želǫ́d = hrast, Plužna- Erj. (Torb.).
  10. želǫ̑dar, -rja, m. hrast ž., ein beeichelter Eichenbaum, Cig.
  11. želǫ́dast, adj. eichelförmig, Cig., Jan.
  12. želǫ̑dčək, -čka, m. dem. želodec; ein kleiner Magen; — das Kalbslab, Cig.
  13. želǫ̑dčən, -čna, adj. Magen-; želodčne bolezni; gastrisch, Jan.
  14. želǫ̑dčevka, f. eine Art Lysimachie (lysimachia), SlGor.- C.
  15. želǫ̑dčič, m. der Vormagen ( zool.), Cig. (T.).
  16. 1. želǫ̑dəc, -dca, m. der Magen; ž. si pokvariti; dober ž. imeti.
  17. 2. želǫ̑dəc, -dca, m. die eicheltragende Eiche ( opp. cer), Fr.- C.
  18. želǫ̑dəčnik, m. der Magensack, Cig. (T.).
  19. 1. želǫ̑dək, -dka, m. = želodec, Valj. (Rad).
  20. 2. želǫ̑dək, -dka, m. dem. želod; eine kleine Eichel, Z.; = čeljustni ž., die Backendrüse, Cig.
  21. želǫ́dən, -dna, adj. = želodov, Cig.; želǫ̑dna paša, piča, die Eichelmast, Cig.
  22. želǫ́dina, f. neka trta, M., Z., Dol.- Erj. (Torb.).
  23. želǫ̑dnjak, m. = hrast, ki želod rodi, C.
  24. želǫ́dov, adj. Eichel-; želodova kapica, der Eichelkelch, Cig., Jan.; želodova paša, die Eichelmast, Jan.; — Eichel- (im Kartenspiel): ž. kralj, želodova desetica, der Eichelkönig, der Eichelzehner, Cig.
  25. želǫ́dovina, f. die Eichelmast, Cig.
  26. želováti, -ȗjem, vb. impf. begehren, sich sehnen, Trub., Krelj- M.
  27. žę́łtav, adj. = žaltav, Mur., Jan.
  28. žèłtnọ, n. = žekno, das Flugloch am Bienenstock, Cig.
  29. žę̑łva, f. 1) die Schildkröte, Habd.- Mik., Guts., Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.); morska ž., die Riesen-Seeschildkröte (chelonia Midas), Erj. (Ž.); — 2) die Fistel, Št.- Mik.; — pl. želve, die Scropheln, Mur., Cig., vzhŠt.- C.; (žovę̑, vzhŠt.); fistulöse Geschwüre, Z.
  30. žełveníca, f. der Waldmeister (asperula odorata), vzhŠt.- C.
  31. žę̑łvin, adj. 1) = želvji, Schildkröten-, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) želvina trava, eine gegen Scropheln (želve) heilkräftige Pflanze: der Wasserwegerich (der Froschlöffel) (alisma plantago), Mur.
  32. žéna, f. das Weib; divja ž., die Wald- oder Bergnymphe, Cig.; bela ž., (= der Tod), C.; bele žene, rojenicam podobna bitja, C., Poh.- Pjk. (Črt.); častite žene = žalik-žene, Zilj.- Jarn. (Rok.); — das Eheweib, die Ehefrau: moja žena.
  33. žę̑nba, f. = ženitev: kaj te moja ž. skrbi? Koborid- Erj. (Torb.).
  34. žənə̀c, -ncà, m. der Schnitter, Meg., Dict., Jarn., Trub., Dalm.; — prim. ženjec.
  35. ženíca, f. dem. žena; das Weibchen; dobra ž.
  36. žę́nih, m. der Bräutigam, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., BlKr.
  37. ženíkəlj, -klja, m. der Bergsanikel (sanicula europaea), Cig., Valj. (Rad), Fr., SlGor.- C.
  38. ženílọ, n. 1) das Heiraten: biti za ženilo, heiratsfähig sein, Cig.; — die Hochzeit, C.; — 2) die Heiratslust des Mannes, Cig., Jan., Mik., Valj. (Rad); ženilo se ga prijema, er bekommt Lust zu heiraten, Cig.
  39. žę́nin, m. der Bräutigam; ž. in nevesta, die Brautleute.
  40. žénin, adj. des Eheweibes; ženin imetek.
  41. 1. ženíšče, n. der Frauenzwinger, Cig.; der Harem, C.
  42. 2. žę́nišče, n. das Weiblein, Zv.; — prim. ženščè.
  43. ženı̑tba, f. = ženitev, Valj. (Rad); (-dba), Prip.- Mik.
  44. ženı̑tən, -tna, adj. Heirats-, Cig., Jan.; ženitno oblačilo, Schönl., Bas.; ženitno pismo, der Heiratsschein, M.; — nam. ženitvən.
  45. ženı̑təv, -tve, f. die Heirat (des Mannes); biti za ž., heiratsfähig sein.
  46. žéniti, žę́nim, vb. impf. verheiraten: svojega sina ženi, er trifft Anstalten zur Verheiratung seines Sohnes, er sucht ihn zu verheiraten; na hlače, na roke ž., ohne Vermögen verheiraten, Nov.; — ž. se, heiraten (vom Manne); taki se ženijo, ki nimajo nič; auf Freiersfüßen gehen, in Heiratsumständen sein; ženi se; kje se neki ženi? wo freit er doch? — ptice se ženijo, die Vögel paaren sich.
  47. ženı̑tki, m. pl. die Hochzeit, C.
  48. ženitnína, f. 1) die Hochzeit, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad); ženitnino imeti, Hochzeit halten, Mur., Cig.; — 2) das Heiratsgut, Cig.
  49. ženitvȃnje, n. die Hochzeitsfeier, Mur., Cig., Jan., Kremp.- M.; ( nam. ženitvovanje).
  50. ženitvȃnski, adj. Hochzeits-, Cig., Jan.; ženitvansko oblačilo, Guts. (Res.)- Mik.; ž. raj, ženitvansko pismo, Preš.; ( nam. ženitvovanski).
  51. ženitváriti, -ȃrim, vb. impf. Vorkehrungen zur Verehelichung treffen (vom Mann): kakor slišim, si uže začel ženitvariti, (-tovariti) Jurč.
  52. ženı̑tvənik, m. der Hochzeiter, C.
  53. ženitvína, f. das Hochzeitsmal, C.
  54. ženitvovȃnje, n. die Hochzeit, M.; (pravilna oblika nam. ženitvanje ali ženitovanje).
  55. ženitvovȃnski, adj. Hochzeits-, Ehe-: ženitvovanske zglasnice, Ehemeldzettel, Levst. (Nauk).
  56. ženitvováti, -ȗjem, vb. impf. Hochzeit halten, M.
  57. žənjáč, m. der Schnitter, Kras- Erj. (Torb.), BlKr.
  58. žənjə̀c, -njcà, m. der Schnitter, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  59. žənjík, m. der Schnitter, C.
  60. žənjı̑vọ, n. das zu schneidende Getreide auf dem Acker, C.
  61. žənjkínja, f. die Schnitterin, Mur., (ženk-), Npes.-Vraz, vzhŠt.
  62. žę̑nkati, -am, vb. impf. = žeti, Npes.- C.
  63. žénkica, f. dem. ženka; das Weibchen, Mur., das Frauchen, Jan.
  64. žę́nof, m. der Senf; — iz nem.; pogl. gorušica.
  65. žę́nsəv, -sva, m. der den gleichen Namen hat, der Namensgenoss, Cig., Mik.; — pogl. ženso.
  66. žę́nska, f. die Weibsperson, das Frauenzimmer; ženskam se prikupovati; (tudi se sklanja kot adj.: ženskih, ženskim, Cig.).
  67. žę́nski, adj. weiblich, Weiber-; ž. glas, ženska obleka; ž. spol; ž. jok, pa mačje solze = Weiberthränen sind Krokodilsthränen, Cig.
  68. žę́nso, -ota, m. = žensev, Cig., Mik., Štrek.; — prim. it. (ven.) zenso, Mik. (Et.).
  69. ženščák, m. der Weibernarr, Habd.- Mik., Guts.- Cig., Jan.
  70. žentẹ̑nje, n. die Maiblume (taraxacum officinale), Vrsno- Erj. (Torb.); ( nam. žehtenje?); prim. žehtelnica.
  71. ženúh, m. der Weibernarr, Z.
  72. ženžáti, -ȃm, vb. impf. nicht weiter kommen bei einer Arbeit, vzhŠt.- C.; — prim. žužnjati.
  73. ženžȃvəc, -vca, m. der Zauderer, der Plauderer, vzhŠt.- C.
  74. žèp, žépa, m. der Sack an einem Kleidungsstück, die Tasche; v ž. seči, in die Tasche greifen; žepe prazniti komu; — prim. tur. džéb, Mik. (Et.).
  75. žȇpəc, -pca, m. dem. žep; gorski ž., der Färbeginster (genista tinctoria), C.
  76. 1. žȇpək, -pka, m. dem. žep; das Täschlein.
  77. 2. žȇpək, -pka, m. = ožepec, Cig., C., Senožeče- Erj. (Torb.), Medv. (Rok.).
  78. žepíca, f. die Gallerte, die Sulze, Cig., Vrtov. (Km. k.).
  79. žépič, m. dem. žep; das Täschchen; tudi: žę̑pič.
  80. žə̀pnọ, n. das Floßloch im Floßofen, Cig.; das Schürloch, Jan.; das Ofenloch, C.; — der Krater, Trst. (Let.), Vest., Nov.; — pogl. žekno.
  81. žeporẹ̑zəc, -zca, m. der Beutelschneider, DSv.
  82. žę̑r, m. = žir, ogr.- C.
  83. žeráč, m. der Fressbauch, Cig.
  84. žerȃvəc, -vca, m. das Rosenkraut (pelargonium roseum), C., LjZv.; — ( hs. nam. žerjavec (?); prim. žerjavec 2)).
  85. žérəc, -rca, m. der Fresser, Jan.; pastirji skačejo okolo ognja in kriče: Živi ogenj, jari žerec, kožoderec itd., Ščav.- Trst. ( Nov.); — prim. Pjk. (Črt. 132.).
  86. žérək, -rka, adj. von brennend herbem Geschmack, bitter, herbe, Cig., Jan.; ranzig: žerko maslo; žerko požirati, den Verdruss hinnehmen, Z.; — prim. žarek 2).
  87. žerẹ́lọ, n., nam. žrelo: das Ofenloch, M.; — das Flugloch des Bienenstockes, M., Čb.- Valj. (Rad).
  88. žerẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) = žareti: glühen, Cig.; Kupec zdaj po matere gre Z lanci prežerečimi, Npes.-Vraz; — 2) einen beißenden, brennenden Geschmack haben, Jan., Mik.; po grlu mi žeri, Z.; — brennen: dim žeri v očesu, Cig.; pogl. žareti 2).
  89. žèrf, žérfa, m. = žerh, die Gruft, Jan.
  90. žèrg, žérga, m. der Sarg, C.; — prim. žerh.
  91. žèrh, žérha, m. die Gruft, Dict.; (žrh, der Sarg, Mik.); — prim. stvn. sarch, saruch, Mik. (Et.).
  92. žerjàł, -jála, m. = žerjav, Jan., Notr.- Erj. (Torb.), Erj. (Ž.).
  93. žerjàv, -áva, m. 1) der Kranich (grus cinerea); — 2) der Krahn (Kranich), die Winde, die Schiffswinde, V.-Cig., Cig. (T.), C., DZ., Bes.
  94. žerjàv, -áva, adj. glühend, Mik. (Et.); ( pren.) žerjava želja, C.; — glühendroth: žerjavo grozdje, Fr.- C.; — roth, ogr.- Mik.
  95. žerjȃvar, -rja, m. der Krahnzieher, Cig.
  96. žerjȃvəc, -vca, m. 1) = škrjanec, Nov.- C.; — 2) = prisadnik, der Storchschnabel (geranium), C.
  97. žerjáviti se, -ȃvim se, vb. impf. glühen, röthlich schimmern, C.; žerjavi se nebo, ogr.- Valj. (Rad).
  98. žerjȃvka, f. = žerjavica, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., jvzhŠt.; na žerjavki se peči, Cv.
  99. žę̑rka, f. die Made, V.-Cig.
  100. žernȃda, f. = dnina, das Tagewerk, C., Vrtov. (Vin.), Notr., Prim.; — prim. it. giornata, Tag.

   78.048 78.148 78.248 78.348 78.448 78.548 78.648 78.748 78.848 78.948  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA