m (78.048-78.147)

78048. zuzdáti, -ȃm, vb. pf. = razuzdati, abzäumen, Cig.
78049. zúzniti, zȗznem, vb. pf. = zagugati se, Št. Jernej ( Dol.); — einen Versuch machen aufzustehen, Z.
78050. 1. zvábiti, -im, vb. pf. herablocken, Cig.
78051. 2. zvábiti, -im, vb. pf. zusammenladen, zusammenrufen, zusammenbitten, Dict., Cig., Dalm.- C.; zvabi svoje prijatelje in sosede, Krelj.
78052. zváč, m. der Rufer, ogr.- Mik.; der Einlader, ogr.- M., C.
78053. zvačı̑n, m. = zovčin, C.
78054. zváditi se, -vȃdim se, vb. pf. sich zusammengewöhnen, vertraut werden, C.; zvajena sva si, wir sind vertraut miteinander, C.; vertrauten Umgang zu pflegen anfangen: fant se z dekletom zvadi, C., BlKr.; žena se je zvadila z beloličnimi pisarčki, LjZv.
78055. zvȃjanje, n. 1) das Verführen, Cig.; — 2) die Reduction ( math.), Cig. (T.).
78056. zvȃjati, -am, vb. impf. 1) ad zvoditi; verführen, Z.; hudobec slepari in zvaja ljudi najrajši po noči, LjZv.; — hintergehen, Cig.; — 2) ad zvesti; reducieren ( math.), Cig. (T.).
78057. zvájati se, -am se, vb. impf. ad zvaditi se.
78058. zvalı̑čkati se, -am se, vb. pf. = zvaliti se, hinrollen, sich hinwälzen, Jan. (H.).
78059. 1. zvalíti, -ím, vb. pf. herabwälzen; sod z voza z.; kamen se mi je zvalil s srca, ein Stein ist mir vom Herzen gefallen, Cig.; — wegwälzen, hinwälzen, kako reč kam z.; vse na en kup z., Cig.; z. se, ins Rollen kommen, hinrollen, sich hinwälzen; — z. koga na tla, jemanden zu Boden strecken, auf den Boden hinstürzen machen, Cig.; z. koga s konja, Cig.; z. se, hinstürzen, Cig.; na tla z. se, über den Haufen fallen, Cig.
78060. 2. zvalíti, -ím, vb. pf. zusammenwälzen, Cig.
78061. 1. zváljati, -am, vb. pf. 1) zu Boden strecken: Iz kraja smo tacega, Zvaljamo vsacega, Andr.; — 2) schwängern, Cig.; z. se, schwanger werden (von Unverheirateten), Cig., Mik., C.
78062. 2. zváljati, -am, vb. pf. 1) wälzend zusammenbringen, zusammenwälzen; vse sode na eno mesto z.; — 2) wälzend verfertigen: svaljke z. z roko.
78063. zvȃljək, -ljka, m. etwas Zusammengerolltes, Zusammengewalktes, Mur., C.; die Kapaunnudel, Mur.; — pogl. svaljek.
78064. zvaljúcati, -ȗcam, vb. pf. = 1. zvaliti: z. se, hinabkollern, Jan. (H.).
78065. zvȃłnik, m. der Vocativ ( gramm.), Cig., Jan.
78066. zvaníkəlj, -klja, m. die Fetthenne (sedum telephium), Cig.; — prim. nem. ime rastline: Sanikel (sanicula).
78067. zvȃnje, n. 1) das Rufen, Mur., Cig.; die Berufung, (zvanjè) ogr.- Valj. (Rad); — das Nennen, Cig.; — 2) der Beruf, Jan., Cig. (T.), DZ.; ( hs.).
78068. zvȃr, m. die Schweißung, Cig. (T.).
78069. zvȃra, f. 1) eig. gekochte Milch, C.; übhpt. die Milch, Mur., C., Pjk. (Črt.), vzhŠt.- Valj. (Rad); — 2) geronnene Milch, Bolc- Erj. (Torb.); — = zmleziva, Tržič ( Gor.); — das Käsewasser, Rez.- C.; ostanki po kisli skuti, Tolm.
78070. zvȃrək, -rka, m. z. v plavžih, das Leg, Cig. (T.).
78071. zvaríti, -ím, vb. pf. 1) zusammenschweißen, dva kosa železa z.; — 2) absieden, kochen, Jan.; mleko z., vzhŠt.- Valj. (Vest.); zvarjene gobe, Danj. (Posv. p.); — brauen, Cig.; — 3) z. se, gerinnen: mleko se je zvarilo, Bolc- Erj. (Torb.); — zvarjeno mleko, Käsewasser, C.
78072. zvárjati, -am, vb. impf. ad zvariti; schweißen, Cig. (T.).
78073. zváti, zóvem, vb. impf. 1) rufen, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr., kajk.- Valj. (Rad); locken, Cig.; piščeta, pure z., jvzhŠt.; dekla svinje zove, Guts.; — laden, einladen: z. na kaj, Dol.- Cig., ogr.- Valj. (Rad), nk.; berufen, Cig.; z. koga od opravil, Cig.; fordern, citieren, Cig.; pred sodnika z. koga, Cig.; na boj z., zum Kampf auffordern, Cig.; — 2) nennen, z. se, heißen, Mur., Cig., Jan., kajk., ogr.- Valj. (Rad), nk.; še zdaj je veliko hudobnih med ljudmi, da se kristjani zovejo, Ravn.; zval se je Podlipec, LjZv.
78074. zvavčı̑n, m. = zovčin, Danj.- Mik.
78075. zvȃvəc, -vca, m. der Rufer, Jan. (H.).
78076. zvȃžati, -am, vb. impf. ad zvoziti; zusammenfahren ( trans.), zusammenführen, C.
78077. zvę́čati, -ím, vb. impf. klingen, tönen, Mur., Mik.
78078. zvečę̑r, adv. abends; z. ob kurjavi, abends um die Kochzeit, Cig.
78079. zvečę̑rən, -rna, adj. abendlich, Abend-; zvečerne molitve, Cig.
78080. zvečeríti, -í se, vb. pf. Abend werden, Z., Vrt.; Ko se zvečeri, Večno luč zvoni, Slom.; zvečerilo se je, Zv.
78081. zvečę̑ršnji, adj. Abends-: zvečeršnja molitev, Gor.
78082. zvẹdàv, -áva, adj. neugierig, Jan., nk.; zvedavi kmetje, Jurč.; — forschsüchtig, Cig.
78083. zvẹdávati, -am, vb. impf. nachforschen, erforschen, Mur., Cig.
78084. zvẹ̑dək, -dka, m. = kar kdo zve: povedati svoje zvedke, Jurč.
78085. 1. zvẹ́dẹnje, n. das Erfahren; na z., um zu erfahren, Mur.
78086. zvẹ́dẹti, zvẹ́m, vb. pf. in Erfahrung bringen, erfahren; nekaj novega z.; z. resnico; — z. se, kundbar werden, aus Licht kommen; vse se zve.
78087. zvẹdljìv, -íva, adj. neugierig, Mur., Cig., C.; v njo se zvedljivo upro vse oči, LjZv.; vsa zvedljiva, voll Neugierde, LjZv.
78088. zvẹdljı̑vəc, -vca, m. der Neugierige, C.
78089. zvẹdljívost, f. die Neugierde, Mur., Cig., Nov., C., LjZv.; — die Wissbegierde, Cig. (T.).
78090. zvę́dniti, -vę̑dnem, vb. pf. = zveniti, verwelken, Cig., Jan., Šol., M.
78091. zvẹdováti, -ȗjem, vb. impf. ad zvedeti.
78092. zvèk, zvę́ka, m. der Klang, M., C.; der Schall, C.
78093. zvę́kati, -am, vb. impf. klingen, Jarn.
78094. zvekèt, -ę́ta, m. das Geklingel, C.
78095. zveketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klingen, klirren, Z.
78096. zvę́kniti, zvę̑knem, vb. pf. erklingen, erschallen, Mur., C., Mik.
78097. zvę̑kšati, -am, vb. pf. vergrößern, Mur., Cig.
78098. zvekšávati, -am, vb. impf. ad zvekšati; to je mojo radovednost še bolj zvekšavalo, Andr.
78099. zveličáłən, -łna, adj. beseligend, heilbringend, Cig., Jan.; — ( nam. vzv-).
78100. zveličálọ, n. das Heilsmittel, Cig., Jan.; — ( nam. vzv-).
78101. zvelı̑čanje, n. die Beseligung, die Seligkeit, das Heil; večno z., die ewige Seligkeit; — ( nam. vzv-).
78102. zveličȃnski, adj. beseligend, Mur.; heilbringend, M.; z. nauk, die Heilslehre, Z.; — ( nam. vzv-).
78103. zveličȃnstvọ, n. die Seligkeit, ogr.- C., Mik.; — ( nam. vzv-).
78104. zvelı̑čar, -rja, m. der Seligmacher, der Heiland; — ( nam. vzv-).
78105. zvelı̑čati, -am, vb. pf. seligmachen; duše pobožnih bodo zveličane; zveličan, selig, in den Himmel aufgenommen; z. se, selig werden (= in den Himmel kommen), Cig.; — ( nam. vzv-).
78106. zveličénje, n. = zveličanje, C., kajk.- Valj. (Rad); — ( nam. vzv-).
78107. zveličeváłən, -łna, adj. seligmachend, Cig., Jan., nk.; — ( nam. vzv-).
78108. zveličevȃnje, n. das Seligmachen; — ( nam. vzv-).
78109. zveličeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zveličati; — ( nam. vzv-).
78110. zveličı̑telj, m. = zveličar, ogr.- Let.; — ( nam. vzv-).
78111. zveličı̑teljən, -ljna, adj. heilbringend, ogr.- C.; — ( nam. vzv-).
78112. zveličljìv, -íva, adj. seligmachend, Jan. (H.).
78113. zvę́nčati, -ím, vb. impf. klingen, tönen, Mur., Cig., Jan.; v ušesih mi zvenči, es klingt mir in den Ohren, C., Z.; še zdaj mi zvenči po klofuti, Dol.; Zlata okova mi zvenči, Npes.-K.; okna so zvenčala, LjZv.
78114. zvenę́čən, -čna, adj. tönend: zvenę̑čni kamen = zvenečnik, Cig. (T.).
78115. zvenę̑čnik, m. der Phonolith ( min.), Cig. (T.).
78116. 1. zvenẹ́ti, -ím, vb. impf. tönen, klingen; porcelan zveni, Erj. (Min.).
78117. 2. zvenẹ́ti, -ím, vb. pf., Cig., C., nam. zveniti.
78118. zvę́niti, -nem, vb. pf. verwelken; zvenjen, Cig., Jan., pogl. vel.
78119. zvènk, zvę́nka, m. der Klang, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — prim. žvenk.
78120. zvenkèt, -ę́ta, m. das Geklingel, M., C.
78121. zvenketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klingeln, klirren, M., Z.
78122. zvenkljáti, -ȃm, vb. impf. klingeln, M., Z., Burg.
78123. zvenkolìk, -líka, m. die Klangfigur: Hladnega zvenkoliki, Chladnische Klangfiguren, h. t.- Cig. (T.).
78124. zvenúlja, f. die Stimmgabel, C.
78125. zvę̑r, -ı̑, f. das wilde Thier; grda, strašna, velika z.; — zveri, die Raubthiere (carnivora), Cig. (T.), Erj. (Ž.); — das Wild, Mur., Cig.; z. vzdigniti, das Wild aufscheuchen, M.
78126. zverȃd, f. = zverjad, Cig., Jan., M.
78127. zvę̑rati se, -am se, vb. impf. ad zvreti se, = zvirati se, den Körper unanständig strecken, Jan., C., M., Gor.
78128. zvę̑rca, f. dem. zver; ein wildes Thierchen.
78129. zverína, f. 1) ein wildes Thier; das Raubthier; das Unthier, Cig., Jan.; — tudi coll. wilde Thiere, das Raubwild; das Wild, Jarn., Mur.; zverine ne streljati, das Wild hegen, Cig.; — 2) das Wildbret, Dict.
78130. zverı̑nar, -rja, m. der Thiergärtner, Cig.; — der Menageriehälter, Nov.- C.
78131. zverı̑nəc, -nca, m. der Thiergarten, Jan.; — die Menagerie, Jan.; — pogl. zverinjak.
78132. zverínica, f. dem. zverina.
78133. zverinják, m. der Thiergarten, Mur., Cig., Jan., C.; — ein Behältnis für wilde Thiere, Cig.
78134. zverı̑nski, adj. wilden Thieren eigen, sie betreffend; z. tat, der Raubschütze, Cig.; — nach Art der wilden Thiere, wild, grausam; po zverinsko.
78135. zverı̑žək, -žka, m. etwas Verunstaltetes, Zora.
78136. zverı̑ženəc, -nca, m. der Krüppel, V.-Cig.
78137. zverížiti, -ı̑žim, vb. pf. 1) zusammenketten, verketten, Mur., Cig., Rib.- M.; — 2) verkrümmen; zverižen, verkrümmt, verkrüppelt, contract, V.-Cig., C.; ima noge zverižene, C.; — schlecht machen, verpfuschen, Z., Notr.; to je vse zveriženo, Z.; — (einen Aufsatz) zusammenschmieren, Cig. (T.).
78138. zverjáčina, f. ein wildes Thier, Guts., Ravn.; krokodil je divja z., Dict.: divje zverjačine, Bas.; — coll. wilde Thiere, das Wild, Mur.; divja z., Krelj; zverjačino loviti, Meg.; zverjačini je dal gozde, Jsvkr.
78139. zverjȃd, f. coll. wilde Thiere, das Wild, ogr.- M.; das Raubwild, Cig., Jan.
78140. zverják, m. ein wildes Thier männlichen Geschlechtes, M., C., Lašče- Levst. (Rok.).
78141. zverjáščina, f. = zverjačina: zverjaščino lovim, Boh.
78142. zverjáški, adj. nach Art der wilden Thiere, Jarn.- M.; — grausam, Cig.
78143. zvę̑rnik, m. der Thierkreis (zodiacus), Cig. (T.).
78144. zvernják, m. = zverinjak, Mur., C.
78145. zverokrȃdəc, -dca, m. der Wilddieb, Jan.
78146. zverokrȃdnik, m. = zverokradec, Cig.
78147. zverokròg, -krǫ́ga, m. der Thierkreis, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).

   77.548 77.648 77.748 77.848 77.948 78.048 78.148 78.248 78.348 78.448  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani