m (77.948-78.047)

77948. zravníti, -ím, vb. pf. = 2. zravnati, Cig., Jan.
77949. zrȃvnọ, adv., praep. = zraven, Cig., Jan., Met., Levst. (Sl. Spr.).
77950. zravnovȃnje, n. die Ausgleichung, die Compensation, Cig. (T.), DZ.
77951. zravnováti, -ȗjem, vb. impf. ad 1., 2. zravnati.
77952. zrȃvsati se, -am se, vb. pf. sich zerzanken, Z., Let.
77953. zrázən, praep. c. gen. = razen: zrazen vaših bratov, euere Brüder ausgenommen, Met.; ne želi nič zrazen (tega), kar je prav, Mik.
77954. zrcȃlar, -rja, m. der Spiegelhändler, Cig., Jan.
77955. zrcáłce, n. dem. zrcalo; das Spiegelchen, Cig., Jan., nk.
77956. zrcáliti se, -ȃlim se, vb. impf. sich spiegeln, Jan., C., Erj. (Som.), nk.
77957. zrcálọ, n. 1) der Spiegel, Cig., Jan., nk.; (po drugih slov. jezikih); ravno, izbočeno, jamasto z., ebener Spiegel, Convex-, Concavspiegel, Sen. (Fiz.); razmetno z., der Zerstreuungsspiegel, Sen. (Fiz.); užigalno z., der Zündspiegel, DZ.; — 2) zŕcalọ = zrkalo, zrklo, die Pupille, Levst. (Rok.).
77958. zrcalovína, f. das Spiegelmetall, Jan., Cig. (T.).
77959. zrę́brčən, -čna, adj. brustkrank, Pjk. (Črt.); schwerathmig, Cig.; — zrebrčna zel, neka rastlina, Pjk. (Črt.).
77960. 1. zréči, zréčem, vb. pf. vereinbaren, Npes.-Vraz.
77961. 2. zréči, zréčem, vb. pf. = (v)zdeti: kako ime komu z., Svet. (Rok.); ptičar so mu zrekli, man hat ihm den Beinamen eines Vogelstellers gegeben, Cig.; — ( nam. vzr-).
77962. zrèd, I. adv. = vred, zusammen, sammt, zugleich: z. s Kristusom, Trub.; pustite oboje zred rasti, Trub.; — II. praep. c. instr. mit, sammt, Dalm., C., Npes.-Vraz; Zadok zred prerokom Natanom, Dalm.; obisti z. lojem, C.; z. teboj = s teboj vred, C.
77963. zredíti, -ím, vb. pf. 1) groß füttern, aufziehen; deset svinj z. vsako leto; — gozd z., einen Wald in Bestand bringen, Cig.; z. sadja, Obst züchten, Pirc; — auferziehen: lepo z. svoje otroke; — 2) sich wachsen lassen, bekommen: perje z., Federn bekommen; Še lepše perje zredil bom, Npes.-Schein.; piščanci še niso bili zredili krepkega perja, Vrt.; — če bukva perje (Blätter) pred sv. Markom zredi, Levst. (Zb. sp.).
77964. zredník, m. der Erzieher, Cig., C.; ( nam. vzr-).
77965. zrę̑ja, f. die Anzucht (von Thieren u. Bäumen), Cig.; — die Auferziehung; — ( nam. vzr-).
77966. zrejalíšče, n. das Erziehungshaus, Cig.; — ( nam. vzr-).
77967. zrejȃłnica, f. die Erziehungsanstalt, Cig.; — ( nam. vzr-).
77968. zrę́janəc, -nca, m. der Zögling, Cig.; — ( nam. vzr-).
77969. 1. zrẹ́jati, -jam, -jem, vb. impf. reifen, C., Z.; žito, grozdje zreje, začne zrejati, Kras, Ip.- Levst. (Rok.); = z. se, Štrek.
77970. 2. zrę́jati, -am, vb. impf. ad zrediti; aufziehen; — auferziehen; — ( nam. vzr-).
77971. zrejȃvəc, -vca, m. der Erzieher, Cig.; — ( nam. vzr-).
77972. zrẹ̀ł, zrẹ̑la, adj. reif; zrelo sadje; pšenica je zrela; na pol z., halbreif; — z. za ječo, reif für das Gefängnis, Cig.; — z. ptiček, ein abgefeimter Schalk.
77973. zrẹlẹ́ti, -ím, vb. impf. reifen, Habd.- Mik., Prip.- Mik.; črešnje zrelijo, Cig.
77974. zrẹlíti, -ím, vb. impf. 1) reif machen, zeitigen: solnce zreli črešnje, Cig.; — 2) = zreleti, ogr.- C.
77975. zrẹlọ̑st, f. die Reife; — die Maturität, Cig.
77976. zrelọ̑stən, -stna, adj. Reife-, Maturitäts-: zrelostna preskušnja, nk.
77977. zrelótən, -tna, adj. Maturitäts-: zrelotna preskušnja, Jan.
77978. zrelótnost, f. die Maturität, Cig., Jan.
77979. 1. zrẹ́ti, zrèm, vb. impf. schauen, blicken, Mur., Cig., Jan., nk.; vse je vanj zrlo, C.; anschauen ( phil.), Cig. (T.); z. na kaj, etwas inacht nehmen, Cig.
77980. 2. zrẹ́ti, zrẹ̑jem, zrẹ̑m, vb. impf. reifen: žito uže zre, C.
77981. zrẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. zusammenschneiden, verschneiden; na drobno z., klein schneiden; — z. koga, jemanden abprügeln, SlGor.- C.
77982. zrẹ̑zək, -zka, m. das Schnitzel, Cig., C.; usnjevi zrezki, C.; — prim. odrezek.
77983. zrẹzljáti, -ȃm, vb. pf. verschnitzeln; na drobne kosce z., Cig.
77984. zrẹzník, m. der Betrüger: lotar črez vse zreznike ("ein Betrüger über alle Betrüger"), Krelj.
77985. zrẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad zrezati.
77986. zrigávanje, n. das Aufstoßen, kajk.- Valj. (Rad); — ( nam. vzr-).
77987. zrigávati se, -a se, vb. impf. aufstoßen: zrigava se mi ( n. pr. po jedi), Kras, jvzhŠt.
77988. 1. zríniti, -rı̑nem, vb. pf. herabdrängen, herabstürzen, ogr.- C.
77989. 2. zríniti se, -rı̑nem se, vb. pf. sich emporschieben, sich emporarbeiten, C.; gori se z., kajk.- Valj. (Rad); — ( nam. vzr-).
77990. zrı̑s, m. die Zeichnung, DZ.
77991. zrísati, -rı̑šem, vb. pf. aufzeichnen, zeichnen, Cig.; hišo z., Cig.
77992. zrı̑sək, -ska, m. die Zeichnung, Cig. (T.), DZ.; našlo se je več zriskov in bakrorezov, Navr. (Spom.); samoročni zriski, Handzeichnungen, Navr. (Let.).
77993. zríti, -rı̑jem, vb. pf. aufwühlen, Cig.; — ( nam. vzr-).
77994. zrjovẹ́ti, -ím, vb. pf. = zrjuti, Mur.
77995. zrjúti, zrjóvem, vb. pf. aufbrüllen, Mur.; — ( nam. vzr-).
77996. zŕkalọ, n. 1) der Augenstern, die Pupille, Rib.- Mik., Vrt., jvzhŠt.; Oslepi mu zrkalo, Levst. (Zb. sp.); — 2) zrkálọ = zrcalo, Mur., Cig., Jan.
77997. zŕkəłce, n. dem. zrklo 2): Ji zrkelce ugasne, Vod. (Pes.).
77998. zŕklọ, n. 1) der Augapfel, Erj. (Som.); zrklo mi je obrnilo, Svet. (Rok.); — 2) die Pupille, Meg., Alas., Hip. (Orb.); varovati koga kakor zrklo v očesu, Dalm., Jap. (Sv. p.), Jsvkr.; naj ne počiva zrklo tvojega očesa, Škrinj.; mrenica se mu dela na zrklu, Gor.; — zrklọ̀, Valj. (Rad).
77999. zrnáč, m. der Granat (eine Steinart), V.-Cig.
78000. zȓnat, adj. 1) gekörnt, körnig, Korn-, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); zrnati ogel, die Grobkohle, Cig. (T.); — 2) vielkörnig, körnerreich, Cig., Jan.; — vollkörnig, Jan.; zrnata pšenica, Z.; — gehaltreich, Jan., nk.
78001. zrnȃtəc, -tca, m. der Kokkolith ( min.), h. t.- Cig. (T.).
78002. zrnatẹ́ti, -ím, vb. impf. = zrniti se, körnen, Jan.
78003. zŕnce, n. dem. zrno; das Körnchen; klična zrnca, die Sporen ( bot.), Cig. (T.).
78004. zȓnəc, -nca, m. der Granit, V.-Cig., Jan.
78005. zrnẹ́ti, -ím, vb. impf. Körner bilden, Z., SlN.
78006. zŕniti, -im, vb. impf. 1) in Körner verwandeln, körnen, Cig. (T.); granulieren, Cig. (T.); — 2) z. se, Körner ansetzen, körnen, Cig., Jan.
78007. zrnják, m. der Granit: iz zrnjaka napraviti nagrobnik, Navr. (Kop. sp.).
78008. zȓnje, n. coll. 1) Körner; — bes. Getreidekörner; žito dela z., gre v z. (körnt), Cig.; = zadeluje z., Jan.; — ausgedroschenes Getreide; zrnja nakupiti, prodati; letos ne bom dosti imel zrnja; noro z., das Tollkorn, Cig.; — 2) das Bohnenerz, Šol., Z.; — svinčeno z., Schrot, Cig.
78009. zȓnkati, -am, vb. impf. in Körner verwandeln, körneln, Cig.
78010. zŕnọ, n. 1) das einzelne Korn; točno z., das Hagelkorn; pšenično, ječmenovo z.; zlato, peščeno z., das Gold-, Sandkorn; z. soli, ein Körnchen Salz; debelega, drobnega zrna, grobkörnig, feinkörnig, Cig.; — 2) die einzelne Baumfrucht, C.; prve smokve so se prodajale zrno po 2 kr., SlN.; — 3) das Korn bei Münzen, Cig.; z. kakega novca, Cel. (Ar.); — der Gehalt der Erze, Jan.; — človek dobrega zrna (von festem Körperbau), Z.
78011. zrnojẹ̑dəc, -dca, m. der Körnerfresser, Cig.
78012. zrnojẹ̑dka, f. der Körnerfresser (von einem Vogel), Jan.
78013. zrǫ́biti, -im, vb. pf. in Stücke zerhacken, Z.
78014. zročíti, -ím, vb. pf. = poročiti (trauen), C.
78015. zrogátiti, -ȃtim, vb. pf. zu lärmen anfangen, ogr.- M.; — ( nam. vzr-).
78016. zrogovíliti, -ı̑lim, vb. pf. = začeti rogoviliti; — ( nam. vzr-).
78017. zrohnẹ́ti, -ím, vb. pf. aufbrausen (o človeku); seinen Zorn auslassen, Cig.; — ( nam. vzr-).
78018. zrojíti, -ím, vb. pf. zu schwärmen anfangen, aufschwärmen, Cig.; — auftoben, im Zorn auffahren; — ( nam. vzr-).
78019. 1. zròk, -rǫ́ka, m. 1) die Frist, die Verfallszeit, V.-Cig.; — z. si dati, übereinkommen, C.; ( stsl. sъrokъ); — 2) na z. hoditi, zu den Berathungen gehen, Kamnik- M.; — 3) z. si dati, sich begrüßen, Fr.- C.; ( prim. srok).
78020. 2. zròk, -rǫ́ka, m. die Ursache, der Grund, Meg., Guts., Mur., Mik.; za tega zroka voljo, ogr.; — pogl. vzrok.
78021. zrokovȃnje, n. das Verursachen, das Bewirken, kajk.- Valj. (Rad); — ( nam. vzr-).
78022. zrokováti, -ȗjem, vb. impf. verursachen, bewirken, kajk.- Valj. (Rad).
78023. zrọ̑pati, -am, vb. pf. durch Raub zusammenbringen, errauben, Cig.
78024. 1. zropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. herabpoltern: z. s česa, Cig.
78025. 2. zropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. aufpoltern, polternd sich erheben; zu poltern anfangen; — ( nam. vzr-).
78026. 1. zrožljáti, -ȃm, vb. pf. klirrend sich herablassen: z. s konja, Cig.; Zrožljal je s konja mož visok, Preš.
78027. 2. zrožljáti, -ȃm, vb. pf. erklirren; — ( nam. vz-).
78028. zrušávati, -am, vb. impf. ad zrušiti, ogr.- Valj. (Rad).
78029. zrúšiti, -rȗšim, vb. pf. zusammenwerfen, zerstören, ogr.- C., nk.; — z. se, zusammenbrechen, zerfallen, Cig., nk.
78030. zrúšniti se, -rȗšnem se, vb. pf. zusammenstürzen, C., Burg. (Rok.).
78031. zrúžiti, -rȗžim, vb. pf. bewegen, z. se, sich bewegen, vzhŠt.- C.; — ( nam. vzr-).
78032. zrvȃnkati se, -am se, vb. pf. sich zerzanken, C.
78033. zrzráti, -ȃm, vb. impf. vor Kälte zitternd den Athem durch die Zähne streichen lassen, M.; — zittern, Ravn.- Cig.
78034. zúbəlj, -blja, m. die Flamme, Cig., Jan., Vrt.- C., Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
78035. zúbəljčək, -čka, m. dem. zubljec; das Flämmchen, Nov.- C., Erj. (Min.).
78036. zúbljəc, -bljəca, (-bəljca), m. dem. zubelj; das Flämmchen, Vrtov. (Vin.).
78037. zuháti, -ȃm, vb. pf. bei den Ohren nehmen und beuteln, LjZv.
78038. zúna, adv. = zunaj, Trub.- Mik., Ben.- Kl.
78039. zúnaj, I. adv. draußen, außerhalb; zunaj mrzel veter brije; danes še nisem bil zunaj (= iz hiše), Cig.; z. rastoča rastlina, eine exogene Pflanze, Tuš. (B.); — II. praep. c. gen. außerhalb; z. mesta; z. tega = razen tega, Cig.; — prim. izunaj; izvunaj; (iz vuna, Trub.- Mik.).
78040. zunȃnji, adj. auswendig, äußerlich, Außen-; zunanja stran; zunanje kolo pri mlinu; — po zunanje (äußerlich) pokazati svoje veselje, Cv.; zunanja podoba; zunanji svet; — auswärtig, Cig., Jan.; zunanji opravki, zunanje dežele, Cig.
78041. zunȃnjost, f. die Außenseite, das Äußere, die äußere Beschaffenheit, Cig., nk.; — die Äußerlichkeit, Cig.; zunanjosti, äußere Umstände, V.-Cig.
78042. zúni, adv. = zunaj, draußen, Mur., Cig.
78043. zȗpati se, -am se, vb. pf. sich ein Herz nehmen, Z., Šol.; — ( nam. vzu-).
78044. zȗra, f., pogl. 2. zora, M.
78045. zúti, zȗjem, vb. pf., pogl. izuti.
78046. 1. zúzati, -am, vb. impf. = zizati, C.
78047. 2. zúzati, -am, vb. impf. = gugati se, Dol.; — = poskakujoč hoditi, Dol.; — Versuche machen aufzustehen, Z.

   77.448 77.548 77.648 77.748 77.848 77.948 78.048 78.148 78.248 78.348  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani