m (77.848-77.947)

77848. zobokljùn, -kljúna, m. zobokljuni, Zahnschnäbler (dentirostres), Erj. (Ž.).
77849. zobolẹ̑čnik, m. der Zahnarzt, Levst. (Nauk).
77850. zobotrẹ̑bəc, -bca, m. der Zahnstocher, V.-Cig., Jan.
77851. zobovína, f. die Zahnsubstanz, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.).
77852. zobovník, m. = 2. zobnik 4), das schwarze Bilsenkraut (hyoscyamus niger), C.
77853. zobovnják, m. = zobovnik, C.
77854. zobozdravník, m. der Zahnarzt, nk.
77855. zobrẹ̑ž, m. der untere Theil des Weingartens, vzhŠt.- C.; — ( nam. vzobrež?).
77856. zobȗn, m. = zabunec, Cig., BlKr.
77857. zobȗnəc, -nca, m. = zabunec, Dol., Cig., Jan.
77858. zọ̑či, I. adv. 1) ins Antlitz: komu z. povedati, ogr.- C. ( Vest.); z. staneta cesarju, sie traten vor das Angesicht des Kaisers, ogr.- C. ( Vest.); — 2) zugegen: z. biti, vzhŠt., ogr.- C. ( Vest. I. 57.); — II. praep. c. gen., in Gegenwart, angesichts, ogr.- M.; z. mnogih velikašev, ogr.- C. ( Vest.); — nam. vzoči; prim. navzoči.
77859. zočíti, -ím, vb. pf. confrontieren, C., Svet. (Rok.).
77860. zọ̑d, m. = v zemljo zabit kol v hlevu med dvema živinčetoma, Rib.; zodi, v zemljo zabiti koli, da dež zemlje ne odnaša, Dol.; — prim. zvod.
77861. zodīak, m. der Thierkreis, Cig. (T.).
77862. zodiakālən, -lna, adj. zum Thierkreis gehörig: zodiakalno sijanje, zodiakalna svetloba, das Zodiacallicht, Cig., Jan., Cig. (T.).
77863. zodíca, f. der Hebel, Levst. (Zb. sp.); — prim. zvod.
77864. zoliti, -im, vb. impf. schreien, lärmen, brüllen, vzhŠt.- C., Raič ( SlN.).
77865. zǫ̑lj, m. 1) die Larve des Speckkäfers, C., Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) neka trotu podobna muha (eristalis tenax), (zol) Lašče- Erj. (Torb.); — muha debelih svetlih oči, od katere pika živina zbezlja: gleda kakor zolj svetlo, Dol.; goveji z., die Ochsenbiesfliege oder Dasselfliege (hypoderma bovis), konjski z., die Pferde-Magenfliege (gastrus equi), ovčji z., die Schafbremse (oestrus ovis), Erj. (Ž.).
77866. zȏłva, f. des Mannes Schwester, Cig., Levst. (M.), Nov.- C.; — prim. zava.
77867. zǫ́na, f. 1) schlechte, taube Getreidekörner, Rib.- M., Št.- C., Ip.- Erj. (Torb.); = slabo, drobno proso, Lašče- Erj. (Torb.); — = kar pri vejanju žita med plevami in zrnjem ostaja, Zv.; — 2) der Schauder, Dol.- Cig., Jan.; zona me obhaja, Cig., Gor.- Zv., (izprehaja) BlKr.; zona ga popade, Nov.- C.
77868. zonẹ̑gati, -am, vb. pf. 1) (auf eine unbestimmt gelassene Weise etwas) verfertigen oder thun, M.; — 2) z. se s kom, mit jemandem in irgend einer Weise zu thun bekommen, C.
77869. zoolōg, m. živaloslovec, der Zoolog.
77870. zọ̑pər, I. adv. dagegen; z. biti, dagegen sein, Cig.; kar je grešnega in Bogu zoper, Jsvkr.; žena možu zoper govori, Ben.- Mik.; na zoper mi dela, er handelt mir entgegen, Levst. (M.); meni zoper ravna, Met.; — II. praep. c. acc. wider, gegen; zoper naturo; zoper božjo voljo ravnati; nisem zoper to; — ( c. gen. zoper strupa, mraza, Dict.).
77871. zopərstáti, -stojím, vb. impf., nam. zoper stati, widerstehen; (po nem.).
77872. zopərstáviti se, -stȃvim se, vb. pf. sich widersetzen; (po nem.).
77873. zopərstávljati se, -am se, vb. impf. ad zoperstaviti se; (po nem.).
77874. zọ̑petən, -tna, adj. nochmalig, Jan.; zopetni zbor, DZ.
77875. zọ̑prn, adj. 1) widerlich, widrig, verhasst; ta človek mi je z.; ta jed mi je zoprna; zoprno mi je, es widerstrebt mir; — 2) feindlich, feindselig, Mur., Cig., Jan.; zoprna beseda, ein feindseliges Wort, Cig.
77876. zoprnẹ́ti, -ím, vb. impf. widerlich, verhasst sein, Mik.
77877. zọ̑prnik, m. der Widersacher, der Gegner; bes. der Gegner im Processe, Svet. (Rok.).
77878. zọ̑prnost, f. 1) die Widerlichkeit, die Widrigkeit, die Missfälligkeit; — die Widerwärtigkeit; — 2) die Abneigung, die Antipathie, Cig., Jan.; z. do koga, Cig.
77879. zọ̑prt, adv. = zoper, Št.- Mur.
77880. zọ̑prtovati, -ujem, vb. impf. sich widersetzen, (-tvati, -tvam) Mur.
77881. zọ̑prvati, -am, vb. impf. entgegen sein, widerstehen, sich widersetzen, Mur.- Cig., Cv.
77882. 1. zòr, zóra, m. 1) der Glanz, Mik.; Nebeški zor obda obličje milo, Preš.; — 2) der Tagesanbruch, die Morgendämmerung; ob zoru, Cig., C.; ob prvem zoru, C.; z zorom, mit Tagesanbruch, Cig.; zor se dela, der Tag bricht an, Lašče- Levst. (Rok.); Zor je, hitro mi vstajajte! Npes.- Vod. (Pes.); od zora do mraka, Preš.; — 3) der Osten, Ravn., Slom.; — tudi: zọ̑r.
77883. 2. zọ̑r, m. das Reifen: žito ima lep zor, Svet. (Rok.).
77884. 1. zǫ̑ra, f. die Morgenröthe, Cig., Jan., M., Preš. i. dr., nk.; tudi: zóra; — hs.
77885. 2. zọ̑ra, f. 1) der Rindschmalzsatz, Celjska ok.- C.; die Bratensauce, Z., C.; — 2) die Molken, (zura) Ip.- M.
77886. zorè, -ę́ta, m. der gerne früh aufsteht, C., M.
77887. 1. zórən, -rna, adj. zeitig in der Früh, vom Morgen, Morgen-, Cig., Štrek.; zorna modrina, das Morgenblau, Cig.; zorna maša, die Frühmesse, Z., Vrt.; — strahlend, herrlich (wie die Morgenröthe): zorni obraz, nk.
77888. zorẹ́ti, -ím, vb. impf. reifen; hruške zorijo; grozdje zori.
77889. zorẹ́vati, -am, vb. impf. zu reifen pflegen, reifen, Vrt.
77890. zǫ̑rglati, -am, vb. pf. zusammenorgeln, Cig.
77891. zǫ̑rica, f. der Aurorafalter (pieris cardamines), Erj. (Ž.).
77892. 1. zoríti, -ím, vb. impf. 1) reif machen, zeitigen; solnce grozdje zori; gorke noči najbolj grozdje zore; vino zorim, ich lasse den Wein reif werden, ich warte seine Reife ab, Z.; — z. se = zoreti, reifen, Mur., Cig., ogr.- Valj. (Rad); — 2) = zoreti, Guts., V.-Cig., Jan.; — tudi: zóriti, zǫ́rim.
77893. 2. zóriti, zǫ́rim, vb. impf. 1) mit unverwandten Augen schauen, stieren, C.; — 2) z. se, tagen, Mur., Cig., Jan., ogr.- C., Nov.- C.; zori se, der Tag bricht an, Cig.; dan se zori, Mur., Cig.; tudi: zoríti se.
77894. zorı̑vəc, -vca, m. der Zeitiger, Cig.
77895. zórja, f. = zarja, die Morgenröthe, Mur., Cig., C., Krelj, Štrek., Npes.-Vraz, kajk.- Valj. (Rad); — übhpt. jede Röthe am Himmel, Mur.; — tudi: zǫ̑rja, ogr.- Valj. (Rad).
77896. zorjȃnski, adj. zum frühen Morgen gehörig, C.; Morgen-: zorjanska pesen, ogr.- C.; zorjanska zvezda, der Morgenstern, ogr.- M.
77897. zorjeníca, f. 1) der Morgenstern, ogr.- C.; — 2) die Frühmesse in der Adventzeit, ogr.- C.; tudi pl. zorjenice, C.; — prim. zornica.
77898. zǫ̑rjica, f. dem. zorja, Npes.-Vraz.
77899. zorníca, f. 1) die Frühmesse im Advent, die Roratemesse, Mur., Cig., Jan., Mik., Štrek.; tudi pl. zornice, Slom., Št.; — 2) der Morgenstern, Habd.- Mik., ogr.- C.
77900. zornı̑čar, -rja, m. = mašnik, ki ima zornice, Cig.
77901. zornolìk, -líka, adj. morgenroth ( min.), h. t.- Cig. (T.); — zornolike cvetlice, Vrt.
77902. zọ̑seb, adv. besonders, sonderlich, Krelj, Dalm., Danj.- Mik., Hal., ogr.- Raič ( Nkol.); z. devati, Danj. (Posv. p.); — pogl. soseb.
77903. zọ̑sebən, -bna, adj. = poseben, Trub., Dalm.
77904. zòv, zóva, m. der Ruf, Cig.; kim in zov, vzhŠt.- C.; der Anruf, Jan.
77905. zóva, f., Cig., C., M., pogl. zolva.
77906. zovčı̑n, m. der Hochzeitsbitter, Mur., Cig., Jan., C., vzhŠt.; — prim. pozovčin.
77907. zovíca, f. der Lockvogel, Guts.- Cig., Mur.
77908. zovìč, -íča, m. = zovčin, Jan. (H.).
77909. zovník, m. der Lockvogel, Cig.
77910. zoževáti, -ȗjem, vb. impf. ad zožiti; verengen, Cig. (T.), nk.; z. se, sich verengen, Zora.
77911. zǫ́žiti, -ǫ̑žim, vb. pf. schmäler machen, verengen, Cig., Jan., Cig. (T.); — verjüngen ( arch.), Cig. (T.).
77912. zrabotíti, -ím, vb. pf. zrabočen, abgenützt: v zrabočenih črevljih, Erj. (Izb. sp.).
77913. zráčən, -čna, adj. 1) Luft-; zračni prikazki, die Lufterscheinungen, Cig.; pneumatisch, Cig. (T.); — 2) luftig, Cig., Jan., nk.; lega drevesnega vrta mora biti solnčna, prosta in zračna, C.
77914. zráčiti, -im, vb. impf. = vetriti, prevetrovati, lüften, Z., nk.
77915. zrȃčje, n. die Luft, das Klima, Cig., Jan., C.
77916. zračúnati, -am, vb. pf. zusammenzählen, zusammenrechnen, ogr.- C.; — prim. izračunati.
77917. zračúniti, -ȗnim, vb. pf. = zračunati, Cig., Jan.
77918. zrahlíti, -ím, vb. pf. = zrahljati, Jan.
77919. zrahljáti, -ȃm, vb. pf. locker machen, auflockern; zemljo z.; — ( nam. vzr-?).
77920. zrájtati, -am, vb. pf. 1) zusammenrechnen; — 2) z. se = spomniti se.
77921. zrajtljáti, -ȃm, vb. pf. z rajtljem povezati, mittelst des Reitels, Knüttels befestigen, M.
77922. zrajtljìv, -íva, adj. umsichtig, ogr.- C.; geweckt: z. otrok, Št.
77923. zrȃk, m. 1) die Luft, Habd.- Mik., Guts., Mur., Cig., Jan., Dalm. (Reg.) i. dr., nk.; — 2) = žarek, der Strahl, Alas., ogr.- C., Cig. (T.); prim. zraka.
77924. zrȃkast, adj. luftförmig, Cig. (T.).
77925. zrakoplàv, -pláva, m. der Luftballon, h. t.- Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
77926. zrakoplȃvəc, -vca, m. = zrakoplovec, Cig., Jan., Nov.- C.
77927. zrakoplòv, -plǫ́va, m. = zrakoplav, Vest.
77928. zrakoplǫ̑vəc, -vca, m. 1) der Aëronaut, Cig. (T.), C., Vest.; — 2) belorepi z., der weißschwänzige Tropikvogel (phaëton aethereus), Erj. (Ž.).
77929. zrakǫ̑vje, n. der Luftraum, das Luftmeer, die Lüfte, Jan., nk.
77930. zrȃna, adv. = zarana, frühmorgens, ogr.- C.
77931. zrȃslək, -sləka, (-səłka), m. zwei zusammengewachsene Zweige, Z.; — zwei zusammengewachsene Haselnüsse, (zrasek) Temlj. ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
77932. zrȃslice, f. pl. die Zwillingskrystalle ( min.), Cig. (T.).
77933. zrȃslika, f. 1) die Weißwurz (convallaria polygonatum), Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); — 2) zraslíka, zwei zusammengewachsene Zweige, C.
77934. zrasloprstáš, m. zrasloprstaši, die Heftzeher ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
77935. 1. zrȃst, -ı̑, f. der Zusammenwuchs (symphysis), Cig. (T.); — die Vernarbung, Cig.
77936. 2. zrȃst, -ı̑, f. 1) der Wuchs, Jan., ogr.- M., C.; — 2) = kar pri rastlini v enem letu zraste, jvzhŠt.; — 3) der Wuchs, die Gestalt, Valj. (Rad); — ( nam. vzr-).
77937. zrásti, zrástem, vb. pf. emporwachsen, aufwachsen, wachsen; kar je letos zraslo, der diesjährige Wuchs; velik je zrasel, er ist groß geworden; zrastel je kot konoplja = er ist schnell aufgeschossen, Cig.; tvor je zrastel (ist größer geworden); zraščen ( nam. zrasel), gewachsen, C.; zrasli možje, erwachsene Männer, Dalm.; greben mu zraste, er braust auf; brž zraste, er braust gleich auf, er wird gleich böse; kako je zrasel, ko sem mu to rekel! — ( nam. vzr.-).
77938. zrásti se, zrástem se, vb. pf. durch Wachsthum verbunden werden, zusammenwachsen; drevesi sta se zrasli, die zwei Bäume sind aneinander gewachsen, Cig.; z. se s čim, verwachsen, Cig.; zraščeni ( nam. zrasli) jabolki, Zwillingsäpfel, Cig.
77939. zráščati, -am, vb. impf. ad zrasti; — ( nam. vzr-).
77940. zráščati se, -am se, vb. impf. ad zrasti se.
77941. zrášiti, -im, vb. pf. auflockern, Mur.; — ( nam. vzr-).
77942. zràt, zráta, m. = zrati, zvrati, Gor.
77943. zrȃtnik, m. = zrati, Cig., Ig (Dol.).
77944. zrȃvən, I. adv. daneben; z. stati; z. uliti, daneben gießen, fehlgießen; z. biti, dabei, zugegen sein; z. priti, dazu kommen; — II. praep. c. gen. neben; zraven hiše je vrt; z. koga stati, sedeti; skopin je z. velicega bogatstva siromak, Cig.; z. tega, nebstbei, außerdem, zugleich; — nam. vzraven; ( dem deutschen "n-eben" nachgebildet, Mik. (V. Gr. IV. 565.)).
77945. 1. zravnáti, -ȃm, vb. pf. untereinander gleich machen, ausgleichen, Jan.; ovce so zobe zravnale (haben alle neue Zähne bekommen), Cig.; — compensieren, Cig.; — z. se = poravnati se, sich ausgleichen, Svet. (Rok.); — prim. izravnati.
77946. 2. zravnáti, -ȃm, vb. pf. gerade machen, gerade richten: palico z.; z. se, sich gerade richten, sich gerade strecken; — ( nam. vzr-).
77947. zravnávanje, n. die Ausgleichung; z. molekulov, Let.

   77.348 77.448 77.548 77.648 77.748 77.848 77.948 78.048 78.148 78.248  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani