m (77.348-77.447)

77348. zgọ̑r, I. adv. = zgoraj, Cig., Jan.; — II. praep. c. gen. oberhalb: zgor vasi, Levst. (M.).
77349. zgóra, adv. = zgoraj, M., C.; od zgora, von oben herab, ogr.- C.
77350. zgórah, adv. = zgoraj, M., Danj.- Mik.
77351. zgọ̑ranji, adj. = zgornji, Mur., ogr.- C.; od zgoranjega konca do zdolanjega, Trub.
77352. zgọ̑rəc, -rca, m. der von oben, von den Bergen wehende Wind, der obere Wind, ( opp. zdolec), Cig., vzhŠt.- Pjk. (Črt.), Valj. (Rad); in gewissen Gegenden: der Ostwind, Prip.- Mik.
77353. zgorẹ́ti, -ím, vb. pf. vom Feuer verzehrt werden, verbrennen; hiša je zgorela, vse mu je zgorelo.
77354. zgornják, m. = zgornji veter, der obere Wind, Cig.; ( der Westwind, Guts.- Mur., Cig.).
77355. zgọ̑rnjica, f. das Obergeschoss, Mur.- Cig., Jan.; on je navadno spal v zgornjici, in tudi tatje ga niso slutili v kleti, LjZv.
77356. zgọ̑rnjik, m. = zgornjak, Mur.
77357. zgǫ̑stək, -stka, m. etwas Verdicktes: die Essenz, Vrtov.- C.
77358. zgostı̑təv, -tve, f. die Verdichtung, die Condensation, die Concentration ( chem.), Cig., Jan., Cig. (T.).
77359. zgostíti, -ím, vb. pf. verdichten, eindicken, condensieren; z. se, dicht, dick werden, sich verdichten, sich verdicken, sich condensieren; kri se je zgostila.
77360. zgostljìv, -íva, adj. condensierbar, coercibel ( chem.), Jan., Cig. (T.).
77361. zgoščálọ, n. das Verdichtungsmittel, Cig.
77362. zgǫ́ščati, -am, vb. impf. ad zgostiti, Cig., Cig. (T.), nk.
77363. zgoščávati, -am, vb. impf. = zgoščati, zgoščevati, Cig., Cig. (T.).
77364. zgoščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zgostiti.
77365. zgotȃvljati, -am, vb. impf. ad zgotoviti; verfertigen: iz rogov se glavniki zgotavljajo, ogr.- Valj. (Rad).
77366. zgotǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. pf. verfertigen, ausfertigen, Cig., DZ.; imenik z., eine Liste anfertigen, Levst. (Nauk); — prim. izgotoviti.
77367. zgovȃrjati se, -am se, vb. impf. ad zgovoriti se; ein Gespräch führen, sich besprechen, Jap.- C.; z. se s kom, Fr.- C.; (= z. si, ogr.- Valj. [Rad]).
77368. zgọ̑vor, m. die Besprechung, das Gespräch, Meg., Dalm.; — z. imeti s kom, Dalm.; — die Verabredung, Slom.- C.; z. (= zaveza) s peklom, Dalm.
77369. zgovǫ́rən, -rna, adj. gesprächig, redelustig; z. človek; vino človeka zgovornega dela; — beredt, eloquent, Mur., Jarn.- Cig., Jan., nk.; — tudi: zgọ̑vorən, zgovórən, Valj. (Rad).
77370. zgovoríti se, -ím se, vb. pf. sich besprechen, sich verabreden.
77371. zgovorljìv, -íva, adj. gesprächig, redselig, Jan., Št.; — beredsam, eloquent, Jan., Cig.
77372. zgovǫ́rnost, f. die Gesprächigkeit, die Redseligkeit; — die Beredsamkeit, die Wohlredenheit, Mur., V.-Cig., Jan., nk.
77373. zgrȃbək, -bka, m. das Zusammengerechte: ein niederer Haufe Heu: zgrabke delajo, kadar je seno še malo suho, Dol.; der Schoberfleck: z. narediti, Cig., Gor.
77374. 1. zgrábiti, -grȃbim, vb. pf. 1) zusammenrechen; mrvo, slamo z. na kup; — 2) unsanft, hastig ergreifen, packen; jastreb je pišče zgrabil s kremplji; zgrabili so tatu in ga odpeljali; — z. se, einander packen, handgemein werden; psa sta se zgrabila; vojski se zgrabita; — zgrabi me jeza, bolezen, der Zorn, eine Krankheit erfasst mich.
77375. 2. zgrábiti, -grȃbim, vb. pf. herabrechen, wegrechen.
77376. zgrábljati, -am, vb. impf. ad 1., 2. zgrabiti.
77377. zgrabljávati, -am, vb. impf. zusammenrechen, Levst. (Cest.).
77378. zgrabljenína, f. mit dem Rechen Zusammengerafftes, Cig.
77379. zgrabljìv, -íva, adj. 1) räuberisch, Mur., Cig.; zgrabljivi volkovi, reißende Wölfe, Mur., Jap. (Sv. p.), ogr.- Valj. (Rad); zgrabljiva zverina, das Raubthier, Levst. (Nauk); — 2) packend ( stil.), Cig. (T.).
77380. zgrabljı̑vəc, -vca, m. der Räuber, ogr.- M., Let.
77381. zgrȃdba, f. das Bauen, der Bau, das Gebäude, nk.; — prim. zgraditi.
77382. zgradíti, -ím, vb. pf. aufbauen, nk.; cerkev, hišo z., ogr.- C.; — schaffen: jezik z., Vrt.; jezikoslovni, brez potrebe zgrajeni nestvori, Levst. (Nauk); — hs.
77383. zgrȃja, f. 1) das Aufbauen ( z. B. eines Haufes), ogr.- C.; — 2) das Zaunmaterial, das Gehegematerial, SlGor.- C.; — der geflochtene Zaun, C.
77384. zgrȃžati se, -am se, vb. impf. ad zgroziti se; öfter erschaudern, Zv., Zora, Erj. (Som.).
77385. zgrbáčiti, -ȃčim, vb. pf. = zgrbančiti, Mur.
77386. zgrbančenína, f. etwas Zusammengeschrumpftes, C.
77387. zgrbánčiti, -ȃnčim, vb. pf. faltig, runzelig machen, knüllen; čelo z., die Stirne runzeln; z. se, runzelig werden; čelo se mu je zgrbančilo; koža se mi je zgrbančila, zgrbančeno lice, ein runzeliges Gesicht; zgrbančen, zusammengeschrumpft.
77388. zgrbástiti, -ȃstim, vb. pf. zgrbaščen, gekrümmt; zgrbaščen hodim in silno priklonjen, Trub.
77389. zgŕbati, -gȓbam, vb. pf. = zgrbiti 1), Cig., Jan.; zgrban, runzelig, Cig.
77390. zgrbávščiti, -ȃvščim, vb. pf. = zgrbančiti, Levst. (Zb. sp.).
77391. zgŕbiti, -gȓbim, vb. pf. 1) faltig, runzelig machen, Dict., Cig., Jan., C.; z. čelo, Cig., C.; zgrbljen, runzelig, gefurcht, Cig., Jan.; zgrbljeno obličje, Jsvkr.; Moje ročice bele So vse zgrbljene, trde, Npes.-K.; z. se, einschrumpfen, sich zusammenrunzeln, Cig., Jan.; — 2) krümmen, Jan.; zgrbljen, gebückt, gebeugt, Jan.; zgrbljen hodim, Cig., Dalm.; z. se = na kup zlesti, Cig.
77392. zgrbljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zgrbiti, Dict.
77393. zgŕbniti, -gȓbnem, vb. pf. = zgrbančiti, Dict.
77394. zgŕčiti se, -im se, vb. pf. zu einem Knorren werden, knorrig werden, Cig.
77395. zgȓda, adv. = z (iz) grda, mit Schlimmem, nk.
77396. zgrdíti se, -í se, vb. pf. zgrdi se, es ekelt an: Lisici se zgrdilo je Meseno hrano jesti, Danj. (Posv. p.).
77397. 1. zgrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad 1. zgrebsti, zusammenscharren, Cig.
77398. 2. zgrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad 2) zgrebsti; herabscharren, Cig.
77399. 3. zgrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad 3) zgrebsti; aufscharren, Cig., — ( nam. vzg-).
77400. zgrebenẹ́ti, -ím, vb. pf. runzelig werden: repa, redkev zgrebeni, jvzhŠt.
77401. zgrę̑bki, m. pl. Zusammengescharrtes, C.
77402. 1. zgrébsti, -grébem, vb. pf. zusammenscharren; na kup z., erscharren, Cig.
77403. 2. zgrébsti, -grébem, vb. pf. herabscharren ( prim. 2. zgrebati).
77404. 3. zgrébsti, -grébem, vb. pf. aufscharren, Cig.
77405. zgrenẹ́ti, -ím, vb. pf. verherben, erherben, Cig.
77406. zgreníti, -ím, vb. pf. verbittern, vergällen, Cig., Jan.
77407. zgrenobíti, -ím, vb. pf. = zgreniti, V.-Cig.
77408. zgrẹ́šati, -am, vb. impf. ad zgrešiti, Cig.
77409. zgrẹ̑šək, -ška, m. 1) das Verfehlen: z. pravega pota, Cig.; — der Fehlgriff, Cig., Jan.; der Fehler, C.; očitati zgreške računu, eine Rechnung bemängeln, DZ.; — 2) der Abgang, der Mangel, C.
77410. zgrẹševáti, -ȗjem, vb. impf. ad zgrešiti, Jan.
77411. zgrẹšíti, -ím, vb. pf. 1) verfehlen, über etwas weggehen, ohne es zu bemerken; z. pravi pot; sled z., die Spur verlieren; knjigo prebiraje pravi list z., Cig.; ljudje so me zgrešili, ich bin den Leuten aus dem Sinn entschwunden, Jurč.; — nicht treffen ( z. B. beim Schießen), Cig., BlKr.- M.; še za las ni zgrešil, Cig.; — zgrešila sva se, wir haben einander nicht getroffen oder gefunden, Z., jvzhŠt.; — 2) = pogrešiti, vermissen, Mur., Cig., Jan., jvzhŠt.
77412. zgrẹ́ti, -grẹ̑jem, vb. pf. = segreti, erwärmen, erhitzen.
77413. zgrẹ́vati, -am, vb. impf. ad zgreti, Z.
77414. zgrę́zniti se, -grę̑znem se, vb. pf. zusammensinken, Cig.
77415. zgrgráti, -ȃm, vb. pf. aufgurgeln, Cig.; — ( nam. vzg-).
77416. zgrínjati, -am, vb. impf. ad zgrniti; 1) zusammenscharren, zusammenbringen, Dict.; z. se, in Scharen zusammenkommen, sich versammeln, nk.; vrabci se v proso zgrinjajo, Z.; krdelo ptic se zgrinja, LjZv.; ljustvo se ob nedeljah sem zgrinja, SlN.; vsa vojska se zgrinja v orožje, Levst. (Nauk); — 2) nam. razgrinjati: perute z., Jan. (Slovn.).
77417. zgrísti, -grízem, vb. pf. 1) durch Beißen zerkleinern, zerbeißen; kosti z.; — 2) z. se, gerinnen (o mleku); — z. se, zu Essig werden, Cig.; — z. se od žalosti, vertrauern, Cig.
77418. zgríviti se, -im se, vb. pf. beißend, scharf vom Geschmack, sauer werden, C.
77419. zgrı̑zək, -zka, m. etwas Zerbissenes, ein zerbissener Rest ( z. B. von einer Frucht), Mur., Danj.- M.
77420. zgrizljáti, -ȃm, vb. pf. zerbeißen, zerfressen ( n. pr. o moljih), Cig., Nov.- C.
77421. zgrízniti, -grı̑znem, vb. pf. (mit einem Biss) zerbeißen: oreh z., Cig.
77422. 1. zgŕniti, -nem, vb. pf. 1) zusammenlegen: ruho z., Dol.; v naglici z., zusammenraffen, Cig.; zusammenbringen, zusammenhäufen, Cig., Jan.; na kup z., Cig.; po skoposti z., zusammengeizen, Cig.; lakomnež vse zgrne, BlKr.; versammeln: z. vojsko na Lahe, Levst. (Zb. sp.); ptiči se zgrnejo (versammeln sich in einer großen Schar), Levst. (Rok.); versammelt ziehen: Zgrne se za njim vladik vseh osem, Levst. (Zb. sp.); z. se, zusammentreten, C.; voda se nad njim zgrne, Vrt.; zgrnili sta se te dve gori vrhu vojske, Jurč.; — 2) = razgrniti: ( pren.) z. koga po tleh, jemanden zu Boden strecken, Idrija; — abdecken, Cig.
77423. 2. zgŕniti, -nem, vb. pf. herabscharren, Cig.
77424. zgrozíti se, -ím se, vb. pf. aufschaudern, sich entsetzen, Cig., Jan.; zgrozi se v duhu, Trub.
77425. zgrǫ́zniti se, -grǫ̑znem se, vb. pf. = zgroziti se, Cig., Zora.
77426. zgrúčiti, -im, vb. pf. in einen Knollen zusammendrücken, C.; — z. se = v gručo se zbrati, nk.
77427. zgrȗda, f. ein vom Wind umgeworfener Baum, der Windfall, Dol.
77428. zgrúditi, -im, vb. pf. 1) zermalmen, M.; zernagen, Cig.; vse kosti z. (aufnagen), Cig.; — 2) z. se, zusammensinken, zusammenstürzen; z. se na tla, zu Boden sinken; — tudi: zgrudíti, -ím.
77429. zgruzíti se, -ím se, vb. pf. = zgruditi se, Jan., Lašče- Erj. (Torb.), Levst. (Zb. sp.), Str.
77430. zgrúzniti se, -grȗznem se, vb. pf. = zgruditi se, Jan., C.
77431. zgȗba, f. die Falte, C.; — der Falz, Mur., Cig.
77432. zgubánčiti, -ȃnčim, vb. pf. = zgrbančiti, Jan., C.
77433. zgúbiti, -gȗbim, vb. pf. in Falten legen, zusammenfalten, Cig., Zora.
77434. zgúgati, -am, vb. pf. in schaukelnde Bewegung bringen, Cig.; iz spanja z., aus dem Schlafe aufrütteln, Cig.; — ( nam. vzg-).
77435. zgúgniti, -gȗgnem, vb. pf. einmal schaukeln, Cig.; — ( nam. vzg-).
77436. zgúzati, -am, vb. pf. čelo z., die Stirne runzeln, Guts.; — falten: zguzane sare, Mik. (Et.).
77437. zgúziti, -gȗzim, vb. pf. falten, biegen: v dve gube zgužen, gebeugt, Jurč.; — z. se, niederhocken, Jan.
77438. zíba, f. die Wiege, Guts., Mur., Cig., Mik., SlGor.- C.
77439. zibáča, f. die Wiege, Mik., Valj. (Rad), SlGor.- C.
77440. zíbanje, n. das Wiegen; das Schaukeln; z. valov, das Gewoge, Cig.; z. zemeljske osi, die Nutation, das Wanken der Erdachse, Cig. (T.).
77441. zibár, -árja, m. kdor deco ziblje, der Wieger, Valj. (Rad).
77442. zíbati, -bam, -bljem, vb. impf. in der Wiege hin und her bewegen, wiegen; mati dete ziblje; schaukeln; z. koga; z. se, sich schaukeln; otroci se zibljejo na vrbovih vejah; — z. se, wanken; drevje se ziblje od vetra; morje se ziblje, das Meer wogt; wackeln; pijanec se ziblje domov.
77443. zíbavəc, -vca, m. der Wieger, der Schaukler, Mur., Cig.
77444. zíbẹł, -ẹli, f. die Wiege; od zibeli do deske, (do motike, do groba), von der Wiege bis zum Grabe, Cig.; — tudi zibẹ̑ł, -ẹ̑li, Valj. (Rad).
77445. zíbẹla, f. die Wiege, Mur., Rez.- Baud.; — das Brustbein beim Geflügel, C.; — tudi: zibẹ̑la.
77446. zíbẹłčica, f. dem. zibelka, Jan., M.
77447. zíbẹłən, -łna, adj. Wiegen-, Mur.

   76.848 76.948 77.048 77.148 77.248 77.348 77.448 77.548 77.648 77.748  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani