m (77.248-77.347)

77248. zẹ̑včica, f. dem. zevka; die Gienmuschel (chama), Erj. (Z.).
77249. zẹ̑vka, f. die Klaffmuschel, Cig.
77250. zẹ́vniti, zẹ̑vnem, vb. pf. den Mund (das Maul, den Rachen) aufsperren, Cig., Jan.; — aufklaffen, Cig.
77251. zəvrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. = 1. zavreti, aufsieden, (iz: vzevreti), Cv.
77252. zę́zanje, n. säumiges, zögerndes Thun, Raič ( Vest.).
77253. zę́zati, -am, vb. impf. = migati, (sich) hin und her bewegen, M., Z., C., Raič ( Vest.); — prim. hs. gegati = gugati.
77254. zę́zavəc, -vca, m. ein säumiger Mensch, Raič ( Vest.).
77255. zə̀zək, -zka, m. = sesek, zizek, Dict., BlKr.
77256. zəzljáti, -ȃm, vb. impf. = səsljati, im Reden mit der Zunge anstoßen, Mur.; — wispeln, Jan.; säuseln, M.
77257. zę́zniti, zę̑znem, vb. pf. eine hinkende Bewegung machen, Z.
77258. zgȃga, f., Cig., Mur., C.; pogl. izgaga.
77259. zgȃjati se, -am se, vb. impf. ad zgoditi se; zu geschehen pflegen, Z., Trst. (Let.); nesreče se zgajajo, Erj. (Min.).
77260. 1. zgȃnjati, -am, vb. impf. ad 1. zgnati; zusammentreiben; živino na senjmišče z.
77261. 2. zgȃnjati, -am, vb. impf. ad 3. zgnati; aufjagen, auftreiben, divjačino z., iz postelje koga z., Cig.; — ( nam. vzg-).
77262. zganjȃvəc, -vca, m. z. oblakov, der Wolkensammler, Cig.
77263. zgȃravica, f. = izgaga, Habd.- Mik.; z. me dere, C.; — ( nam. izg-).
77264. zgátiti, -im, vb. pf. zusammenstopfen, einstopfen, Jan.; z. si kaj v žep, Goriš.; ( fig.), z. kaj iz raznih knjig (zusammenstoppeln), Cig.
77265. zgáziti, -gȃzim, vb. pf. zusammentreten, ertreten, Cig.; zdaj so ljudje že zgazili sneg po cesti, zdaj je že zgaženo, da je moči laže hoditi, jvzhŠt.
77266. zgəníti, -gánem, vb. pf. 1) zusammenbiegen, falten; — 2) aus dem Stande der Ruhe bringen, sich regen machen; z. koga z mesta, jemanden von der Stelle bringen, Cig.; splošna nemška vojska proti rimski državi je zgenila tudi Gote, Let.; — aufregen: zganjen, aufgeregt, Cig. (T.); alterieren, Cig.; z. komu srce, jemandes Herz rühren, Cig.; — z. se, eine Bewegung machen, sich rühren, zucken; od strahu z. se, vor Schreck erbeben; ne z. se, gleichgiltig bleiben, Cig.; — 3) eine Bewegung machen: z. z ramami, die Achseln zucken, Cig.; z roko z., die Hand rühren, Z.
77267. zgìb, -gíba, m. 1) der Bug, Cig., Jan., DZ.; — der Falz, Jan.; — 2) das Gelenk, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Savinska dol.; v zgibih, in den Gelenken, Z.; — 3) die einmalige Regung, Cig.; prvotni z., die Urbewegung, Cig.
77268. zgı̑ba, f. 1) der Bug, die Falte, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) das Gelenk: kolenja z., das Kniegelenk, Levst. (Zb. sp.).
77269. zgíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad zgeniti; 1) zusammenbiegen, falten, fälteln, Jan., M.; rdeča kakor roža je povesila oči in zgibala beli predprt, Erj. (Izb. sp.); — močni se zgibljejo (beugen sich), Dalm.; — falzen, Jan.; — 2) z. se, sich regen, Z.
77270. zgibávati, -am, vb. impf. = zgibati, M.
77271. zgibȃvka, f. die Halszange (zum Biegen des Drahtes), Cig.
77272. zgı̑bək, -bka, m. der Bug, die Falte, Jan.; z. na škornjih, C.
77273. zgı̑bica, f. dem. zgiba; 1) das Fältchen, Jan. (H.); — 2) das Gelenk, Habd.- Mik.
77274. zgı̑bljaj, m. 1) der Bug, Jan.; das Eselsohr (in Büchern), Jan.; — 2) die Regung, Jan., SlN.
77275. zgíniti, -gı̑nem, vb. pf., pogl. izginiti.
77276. zglàs, -glása, m. die Anmeldung, DZ.; — ( nam. vzg-).
77277. zglȃsba, f. die Anmeldung, DZ.; — ( nam. vzg-).
77278. zglasíłən, -łna, adj. Meldungs-: zglası̑łna pola, knjižica, DZ., Levst. (Nauk); zglasilni list, der Meldzettel, DZkr.; — ( nam. vzg-).
77279. zglası̑łnica, f. der Meldzettel, DZ.; — ( nam. vzg-).
77280. zglasílọ, n. die Meldung, DZkr.
77281. zglası̑təv, -tve, f. die Anmeldung, C., DZ.; — ( nam. vzg-).
77282. zglásiti, -im, vb. pf. 1) melden, DZ., Vrt., nk.; — 2) z. se, eine Stimme von sich geben, laut werden, Cig.; sich melden, Mur., Jan., Št.- Vrt., Ravn.; sich anmelden, Cig., DZ.; z. se pri kom, Met.; — tudi: zglasíti, -ím; ( nam. vzg-).
77283. zglȃsnica, f. der Meldzettel, Cig., Jan.; ženitovanjska z., Levst. (Nauk); — ( nam. vzg-).
77284. zglášati, -am, vb. impf. ad zglasiti, melden; z. se, sich melden: k županu, v občinsko pisarnico se z., Levst. (Nauk); — ( nam. vzg-).
77285. zglaševȃnje, n. das Melden, die Anmeldungen, das Meldungswesen, Levst. (Nauk); — ( nam. vzg-).
77286. zglaševáti, -ȗjem, vb. impf. = zglašati, nk.; — ( nam. vzg-).
77287. zglaševȃvəc, -vca, m. der Melder, Jan. (H.); — ( nam. vzg-).
77288. zglȃvje, n. 1) der Kopftheil des Bettes; z. je prenizko, previsoko; pri zglavju stati; — der Kopfpolster, V.-Cig., Jan.; pod z. kaj dejati, jvzhŠt.; — der erhabene Theil des Weingartens, Z., Notr.; — 2) der Säulenkopf, Jan. (H.); — 3) das Zapfengerüst, das Zapfenlager, worauf der Zapfen einer Welle ruht, Cig.; — prim. vzglavje.
77289. zglȃvnik, m. 1) das Kopfkissen, Mur., Jan., Mik., BlKr.; — 2) = debelo poleno ali panj, na katerega se polagajo manjša polena, Vrt., Dol., Notr.; — der eiserne Feuerbock, Štrek., Z., Kras.
77290. zglavnják, m. = zglavnik 2), Glas., Str.; zglavnjak, ali kakor pravite vi, Gorenjci, panjač, Str.
77291. zglèd, -glę́da, m. das Muster, das Beispiel; biti komu v z.; po njegovem zgledu; — nam. vzgled.
77292. zgledȃłnik, m. = zrcalo, Schönl.
77293. zglę̑dək, -dka, m. das Muster, das Formular, Cig., Jan.; — ( nam. vzg-).
77294. zglę́dən, -dna, adj. musterhaft, exemplarisch, Muster-; Cig., Jan., Cig. (T.); zgledno vedenje, musterhaftes Betragen, zgledno gospodarstvo, eine Musterwirtschaft, zgledni list, der Musterbrief, Cig. (T.), nk.; — ( nam. vzg-).
77295. zglę́dniti se, -glę̑dnem se, vb. pf. den Blick werfen, hinblicken: kamor se koli zglednemo, Prekmursko- Kres; z. se na koga, ogr.- Let.; — ( nam. vzg-).
77296. zgledováti se, -ȗjem se, vb. impf. Blicke werfen: mej sabo so se zgledovali, sie blickten einander an, Dalm.; — z. se nad kom: ves svet se zgleduje nad njim, aller Augen sind auf ihn gerichtet, Cig.; nad tem se ljudje zgledujejo, das fällt auf, Cig.; — z. se nad kom (čim), Ärgernis nehmen an jemandem (einer Sache); — z. se po kom, sich an jemandem ein Beispiel nehmen: zgleduj se po drugih, Cig.; — ( nam. vzg-).
77297. zglẹ́viti, -im, vb. pf. zerkauen: zgristi in zgleviti, LjZv.
77298. zglòb, -glóba, m. das Gelenk, Valj. (Rad), Erj. (Som.); — hs.
77299. zglobíti, -ím, vb. pf. zusammenfügen, h. t.- Cig. (T.).
77300. zglǫ́dati, -dam, -jem, vb. pf. zernagen, aufnagen.
77301. 1. zgnáti, -žénem, vb. pf. zusammentreiben; živino v hlev z., Cig.; — dve dilji skupaj z. (zusammenzwingen), Cig.
77302. 2. zgnáti, -žénem, vb. pf. herabtreiben, Cig.
77303. 3. zgnáti, -žénem, vb. pf. aufjagen, auftreiben, divjačino, iz postelje koga z., Cig., Jan.; — ( nam. vzg-).
77304. zgnę́čiti, -im, vb. pf. zusammendrücken, zerknüllen, zerknicken, Cig.
77305. zgnésti, zgnétem, vb. pf. zusammenkneten; — zerdrücken, zerknüllen.
77306. zgníti, zgníjem, vb. pf. verfaulen, verwesen.
77307. zgnjávčiti, -im, vb. pf. = zgnjaviti; ruto v žep z. (= grdo stlačiti), C.
77308. zgnjáviti, -im, vb. pf. zusammendrücken, zerknüllen, Cig.; zusammenquetschen, Ravn.- M.
77309. zgnojíti se, -ím se, vb. pf. eitern, exulcerieren, Cig.; rana se mu je zgnojila, jvzhŠt.
77310. zgobavẹ́ti, -ím, vb. pf. Schwämme bilden, Cig.; — schwammicht werden, C.; — ( nam. vzg-).
77311. zgòd, -gǫ́da, m. das Ereignis, Mur., Cig.; pred pragom teh svetih zgodov, Ravn.- Valj. (Rad); — tudi: zgọ̑d.
77312. zgọ̑da, adv. = zgodaj, Mur., Cig., C., Mik., Dalm.
77313. zgọ̑daj, adv. frühmorgens, früh; z. vstati; na vse z., in aller Frühe; — frühzeitig, beizeiten; dosti z. sem prišel k veselici.
77314. zgọ̑dba, f. die Begebenheit, die Geschichte, Cig., Jan., Preš., ogr.- Valj. (Rad); čudna z., die Wundergeschichte, Cig.; zgodbe sv. pisma, die biblische Geschichte, Cig., Jan., Ravn.; rodovinske zgodbe, die Familiengeschichte, Cig.
77315. zgọ̑dbica, f. dem. zgodba; eine kleine Begebenheit, das Geschichtchen, Jan., M., Zora.
77316. zgodbopı̑səc, -sca, m. der Geschichtsschreiber, Šol.
77317. zgodboslǫ̑vəc, -vca, m., der Geschichtsforscher, Šol.
77318. zgọ̑dək, -dka, m. das Ereignis, der Vorfall, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
77319. zgọ̑dən, -dna, adj. = zgodnji; danes si z., heute bist du früh aufgestanden o. gekommen, Z., Andr., jvzhŠt.; ( prim. pozen); zgodno sadje, das Frühobst, Z.; zgodȃn, -dnà, Dol.
77320. zgodíti, -ím, vb. pf. 1) treffen: v čelo koga z., vzhŠt.- C.; — antreffen: smrt me zgodi, C.; — errathen, C., Prip.- Mik.; — 2) z. se, eintreffen; kar je prerokoval, to se je tudi zgodilo; — geschehen, sich ereignen; nič hudega se ti ne bo zgodilo; nesreča se je zgodila; naj se zgodi, kar koli; kar se ne zgodi, to se ne zve; zgodi se volja tvoja!
77321. zgọ̑dnica, f. = zgodnjica 1), Mur.
77322. zgọ̑dnik, m. = zgodnjik, zgodnjak, M., C.
77323. zgodnják, m. = zgodnjik, Let.
77324. zgọ̑dnjəc, -njəca, m. = zgodnji lan, (zgodnec), Valj. (Rad).
77325. zgọ̑dnji, adj. Früh-, frühzeitig, Cig., Jan., Rez.- C.; zgodnje solnce, die Frühsonne, Cig.; zgodnja maša, die Frühmesse, Cig.; zgodnje žito, sadje, das Frühgetreide, das Frühobst, Cig.
77326. zgọ̑dnjica, f. 1) = zgodnja maša, Jan.; die Mette, Cig.; — 2) = zgodnja črešnja, Cig.
77327. zgọ̑dnjik, m. der die Frühmesse lesende Priester, Cig., C.
77328. zgọ̑dnost, f. die Frühzeitigkeit, Mur., Cig.
77329. zgodopìs, -písa, m. die Geschichtschreibung, die Geschichte, Cig. (T.), C.
77330. zgodopı̑səc, -sca, m. der Geschichtschreiber, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
77331. zgodovı̑nar, -rja, m. der Geschichtsforscher, der Geschichtsschreiber, der Historiker, Jan., C., nk.
77332. zgodovı̑nəc, -nca, m. = zgodovinar, Levst. ( LjZv.).
77333. zgodoznȃnəc, -nca, m. der Geschichtskenner, Jan.
77334. zgojíti, -ím, vb. pf. auferziehen, Cig., Jan.; — ( nam. vzg-).
77335. zgolȃjsati, -am, vb. pf. abschaben, abwetzen, SlN.
77336. zgȏłč, m. = zgovor, die Besprechung: na z. kam iti, C.
77337. zgółčati, -ím, vb. pf. z. si, anfangen zu sprechen, Zora; — z. si, sich besprechen, C.
77338. zgołčávati, -am, vb. impf. sprechen, sich besprechen, ogr.- M.; z. s kom, ogr.- Let.; z. si s kom, sich besprechen, ein Gespräch haben, ogr.- Mik.
77339. zgọ́ljən, -ljna, adj. lauter: zgoljna nesebičnost, Erj. (Izb. sp.); same zgoljne kosti, SlN.; durchgängig, h. t.- Cig. (T.).
77340. zgolopáłčiti, -pȃłčim, vb. pf. zusammenpfuschen, Glas.
77341. 1. zgòn, zgǫ́na, m. = kraj, kamor se živina zganja, Nov.
77342. 2. zgọ̑n, m., GBrda, jvzhŠt. i. dr., pogl. zvon.
77343. zgoníšče, n. = zgon: ko bi se ljudje ne ženili, svet bi se izpremenil v cigansko zgonišče, LjZv.
77344. 1. zgóniti, -gǫ́nim, vb. pf. durch Treiben zusammenbringen, zusammentreiben, Z., Dol.
77345. 2. zgóniti, -gǫ́nim, vb. pf. aufjagen: divjačino z., Cig.; — ( nam. vzg-).
77346. zgonobíti, -ím, vb. pf. zugrunde richten, Z.
77347. zgòr, -góra, m. der Brand (im Weingarten, beim Getreide), Hal.- C.

   76.748 76.848 76.948 77.048 77.148 77.248 77.348 77.448 77.548 77.648  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani