m (77.048-77.147)

77048. zdravljáč, m. der Curpfuscher, Jan.
77049. zdravníca, f. ein weiblicher Arzt, Let.; zdravnica — smrt, Zora.
77050. zdravník, m. 1) der Arzt; osebni z., der Leibarzt, Cig.; domači z., der Hausarzt, Cig., nk.; živinski z., der Vieharzt, der Thierarzt; vojaški z., der Militärarzt; očesni z., der Augenarzt, C.; — 2) die Augenwurz (libanotis), C.
77051. zdravnı̑ški, adj. Ärzte-, ärztlich; zdravniško društvo; zdravniško izpričevalo; zdravniško mazaštvo, die Curpfuscherei, DZkr.; medicinisch, Mur., Cig., Jan.
77052. zdravnı̑štvọ, n. die Heilkunde, die Medicin, Mur., Cig., Jan., nk.
77053. zdravoslǫ̑vəc, -vca, m. der Mediciner, C.
77054. zdravoslǫ́vən, -vna, adj. medicinisch, Jurč.
77055. zdravoslǫ̑vje, n. die Gesundheitslehre, die Hygiene, LjZv.; — die Medicin, die Heilkunde, C.
77056. zdrȃvstvən, -stvəna, adj. Sanitäts-, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; zdravstveni svetnik, der Sanitätsrath, Cig., nk.; zdravstvene razmere, nk.
77057. zdrȃžbar, -rja, m. der Hetzer, der Störefried, Mur., UčT.
77058. zdraževáti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. zdražiti, Jan. (H.).
77059. 1. zdrážiti, -im, vb. pf. aufhetzen, aufreizen; erregen, Jan.; — ( nam. vzd-).
77060. 2. zdražíti, -ím, vb. pf. vertheuern, Cig., Jan., C.
77061. zdražljìv, -íva, adj. streitsüchtig, zwistig, zänkisch, Dict., Cig.; — reizbar, Mur., Cig., Jan.
77062. zdrȃžnica, f. der Abzugsgraben, Jan.; — ( nam. vzd-?); prim. draga.
77063. zdražník, m. der Ränkeschmied, der Friedensstörer, Cig.; der Aufrührer, C.
77064. zdŕčati, -ím, vb. pf. dahingleiten, entgleiten; sani so zdrčale po cesti; hlod je zdrčal po drči; ausgleiten, ausrutschen, Cig.; zdrči mi, ich gleite ab, Cig.
77065. zdrdráti, -ȃm, vb. pf. rollend dahingleiten: voz zdrdra po cesti; — ( nam. vzd-).
77066. zdrę̑bšati, -am, vb. pf. = zdremšati, jvzhŠt.
77067. zdrẹ̀ł, zdrẹ́la, adj., M., Jsvkr., pogl. zrel.
77068. 1. zdrẹ́ti, -dérem, vb. pf. 1) = razdreti: pogajanje z. (abbrechen), Cig.; — 2) z. se, sich zerzanken: ljudje, ki se na svetu tako lahko zderejo, pri oltarju se morajo spet spraviti, Ravn.
77069. 2. zdrẹ́ti, -dérem, vb. pf. wegreißen, abzerren, Cig.
77070. zdrẹ́ti se, -dérem se, vb. pf. = zadreti se, aufschreien, Mur.; niso začeli zdrto (aufschreiend), Krelj; — (zdrt človek, ein schreisüchtiger Mensch, C.).
77071. zdrẹvenẹ́ti, -ím, vb. pf. erstarren, Jan. (H.).
77072. zdrgávati, -am, vb. impf. abstreifen: z. rokavice, SlN.; — prim. 2. zdrgniti.
77073. zdrgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. erzittern, Cig., Zora; — ( nam. vzd-).
77074. 1. zdŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. 1) zusammenschaben, Dict.- Mik.; po odrtiji skup z., zusammenwuchern, Cig.; — 2) z. se, sich abwetzen, Cig.; — sich aufscheuern, Cig.
77075. 2. zdŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. wegstreifen, wegreiben, Cig.
77076. 3. zdŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. zusammenschnüren, Cig.; vrv se je zdrgnila (hat sich verschlungen), Cig.; konjiča za zdrgnjeno uzdo voditi, Bes.
77077. zdŕgniti se, -dȓgnem se, vb. pf. vor Schrecken zusammenfahren, Cig., C.; Peter se od groze zdrgne, Ravn.
77078. zdrgováti, -ȗjem, vb. impf. ad 3. zdrgniti; zusammenschnüren: grlo mu je zdrgovalo, glas jemalo, Jurč.
77079. zdrhtẹ́ti, -ím, vb. pf. erzittern, erbeben, Cig.
77080. zdríčati, -ím, vb. pf. = zdrčati, Jan. (H.).
77081. zdrìz, -dríza, m. die Gallerte, Cig. (T.), DZ.
77082. zdrízati se, -am se, vb. impf. ad zdrzniti se; schauern, Lašče; zdrizam se pogosto, Zv.; (zdrizati, schaudern machen, Str.).
77083. zdr̀k, -dŕka, m. das einmalige Ausrutschen, der Rutscher, Cig., C.
77084. zdrkávati, -am, vb. impf. = zdrkovati, jvzhŠt.
77085. zdŕkniti, -dȓknem, vb. pf. dahingleiten, dahinrutschen, ausrutschen; z. po polzkem potu; — entgleiten: beseda ji zdrkne z jezika, Glas.
77086. zdrkováti, -ȗjem, vb. impf. ad zdrkniti.
77087. zdròb, -drǫ́ba, m. 1) der Grieß, die Grütze: ajdov z., Cig., M.; — 2) pl. zdrobi, das Heugebrösel, M.
77088. zdrobíti, -ím, vb. pf. zerbröckeln, zersplittern, zermalmen; z. steklo, kruh, kost; v prah z. kaj; — z. se, in kleine Stücke, Bröckchen, Splitter zerfallen; kamen se je zdrobil pod kolesom; na tisoč koscev se z.
77089. zdrobížiti, -ı̑žim, vb. pf. = zdrobiti, C.
77090. zdrobnẹ́ti, -ím, vb. pf. gering werden, Cig.
77091. zdrobtíniti, -ı̑nim, vb. pf. verkrümeln, zerbröseln, Cig.
77092. zdrǫ̑zgalica, f. die Maische, Cig. (T.), C., Vrtov. (Km. k.).
77093. zdrǫ̑zgaličən, -čna, adj. Maisch-, Cig.
77094. zdrǫ̑zgati, -am, vb. pf. zusammenquetschen, maischen, Cig.; z. sadje, jagode, Vrtov. (Km. k., Vin.).
77095. zdrpáliti, -ȃlim, vb. pf. abwetzen, Cig.; zdrpaljena obleka, SlN., Gor.
77096. zdŕsniti, -dȓsnem, vb. pf. hingleiten, ausgleiten.
77097. zdrúčiti, -drȗčim, vb. pf. = zdruzgniti, C.
77098. zdrȗčkati, -am, vb. pf. = zdruzgati, jvzhŠt.
77099. zdrúščiti, -drȗščim, vb. pf. zerquetschen, zermalmen, Levst. ( LjZv.).
77100. zdrȗzgati, -am, vb. pf. = zdrozgati, zerquetschen, Dol.
77101. zdrúzgniti, -drȗzgnem, vb. pf. quetschend zerdrücken, M., Z.
77102. zdrúziti, -drȗzim, vb. pf. = zdruzgniti, Dol.
77103. zdrúzniti, -drȗznem, vb. pf. = zdruzgniti, zerdrücken, durch einen Druck zerquetschen, Mur., Cig., Jan., Mik., Npes.-Vraz, Zora, Bes., Nov., Št.; z. zrelo sadje, Vrtov. (Km. k.): kamen z., da iz njega voda teče, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.).
77104. zdrúžati, -am, vb. impf. = združevati; občine z. (zusammenlegen), Levst. (Nauk).
77105. združávati, -am, vb. impf. = združevati; podobčine so se združavale v veliko občino, Levst. (Nauk).
77106. zdrȗžba, 1) f. die Vereinigung, die Association, Cig., Jan.; die Fusion, Cig. (T.); die Union, Jan., Navr. (Let.); tri združbe (drei Körperschaften) volijo može v poslansko zbornico, Levst. (Nauk); — 2) m. der Brautführer oder der Führer der Kranzjungfer, vzhŠt.- C.; mladenič naprosi dva svojih najboljših prijateljev, da bi mu bila združbi, to je, strežnika na dan poročevanja, Mursko polje- Pjk. (Črt.).
77107. zdrȗžək, -žka, m. die Vereinigung, C.; — die Versammlung, V.-Cig., C.
77108. zdrúžən, -žna, adj. eig. was sich vereinigen lässt: združno z glavnim podjetjem, vereint mit der Hauptunternehmung, DZ.
77109. zdrȗženəc, -nca, m. der Associierte, Cig.; der Parteigenosse, Cig.; der Bundesgenosse, Cig. (T.), Vod. (Pes.).
77110. zdrȗženka, f. die Zusammenrückung ( gramm.), Let.
77111. zdrȗženost, f. z. pomisli, die Ideenassociation (als Eigenthümlichkeit der Vorstellungen), Cig. (T.).
77112. združevȃnje, n. das Vereinigen; z. pomisli, die Ideenassociation (das Aneinanderreihen derselben), Cig. (T.).
77113. združeváti, -ȗjem, vb. impf. ad združiti.
77114. zdrúžiti, -drȗžim, vb. pf. vereinigen; vso vojsko z. na enem mestu; z združenimi močmi; združen biti s čim, sich an etwas knüpfen, Cig.; z. se, sich vereinigen; — telesno se z., sich begatten, Cig., C.
77115. združljívost, f. z. pomisli, die Ideenassociaton (als Neigung der Ideen, sich zu vergesellschaften), Cig. (T.).
77116. zdrúžnost, f. die Cohärenz, Cig.; z. pomisli, die Ideenassociaton (als Fähigkeit der Ideen, vergesellt zu werden), Cig. (T.); — med sabo so v združnosti, sie bilden einen Concretalstatus, DZ.; — die Geselligkeit: tako je zopet združnost in zloščina prišla v mesto, Jurč.
77117. zdrvenẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Holz werden, Cig.
77118. zdŕzati, -dȓzam, -žem, vb. pf. zerschaben, zerkratzen, C.
77119. zdŕzati se, -zam se, vb. impf. ad zdrzniti se, Cig.; — prim. zdrizati se.
77120. zdŕzən, -zna, adj. = drzen, tollkühn, vermessen, Jan.; zdrzno vprašati, Jsvkr.; tapfer, ogr.- C.
77121. zdŕzniti, -dȓznem, vb. pf. ermuthigen, C.; — z. se, sich erdreisten, Jan.; — ( nam. vzd-?).
77122. zdŕzniti se, -dȓznem se, vb. pf. erschaudern, erbeben, Meg., Dict., Cig., Jan., Str., Zv., C., Dol.; Konj se zdrzne, v stran zahrska, Levst. (Zb. sp.); zdrznila se je od strahu, Zv.
77123. zdržȃnje, n. 1) die Aufrechthaltung, Cig.; die Erhaltung; — 2) die Befolgung, die Erfüllung, ogr.- Mik.; — 3) die Enthaltung, Cig.; — ( nam. vzd-).
77124. zdŕžati, -ím, vb. pf. 1) erhalten, Mur.; nicht zugrunde gehen lassen: mene zdržiš zavoljo pobožnosti moje, ogr.- Valj. (Rad); — aushalten: glas z., Cig.; — behaupten: z. pravdo, ogr.- Valj. (Rad); — 2) erfüllen, befolgen: zapoved z., ogr.- Mik.; videl bom, jeli zdržite, kar ste obljubili, ogr.- Valj. (Rad); — 3) z. se, sich enthalten; z. se česa; ne morem se z., da bi ne omenil, ich kann mich nicht enthalten zu erwähnen; — ( nam. vzd-).
77125. zdržávati, -am, vb. impf. 1) = zdrževati; — 2) befolgen, ogr.- Mik.
77126. 2. zdŕžən, -žna, adj. enthaltsam, zurückhaltend, mäßig, Cig., Jan., M.; — ( nam. vzd-).
77127. zdrževáti, -ȗjem, vb. impf. ad zdržati; 1) aufrecht erhalten; — aushalten, versorgen; — 2) z. se, sich enthalten; — 3) (po nem.) z. se, sich irgendwo aufhalten, Mur., Jan.; — ( nam. vzd-).
77128. zdrževȃvəc, -vca, m. der Erhalter, der Versorger, Cig.
77129. zdržljìv, -íva, adj. enthaltsam, Mur., Cig., Jan.; — ( nam. vzd-).
77130. zdržljívost, f. die Enthaltsamkeit, Mur., Cig., Jan.; — ( nam. vzd-).
77131. zdŕžnost, f. die Enthaltsamkeit, Cig., Jan., Nov.
77132. zdúhəł, -hla, adj. dumpfig (von Mehl, Kastanien); C.; pogl. zaduhel, zatohel.
77133. zdúhniti, -dȗhnem, vb. pf. dumpfig werden (o moki), C.; = prim. zatohniti.
77134. zdȗška, f. der Zug (beim Trinken), Cig.; na eno zduško izpiti, vzhŠt.- C.
77135. zdúti, -dújem, vb. pf. aufdunsen machen, aufschwellen lassen: z. slive v sušilnici, Danj. (Posv. p.); z. se, aufdunsen: testo se zduje, C.
77136. zdvȃjati, -am, vb. impf. ad zdvojiti, C.
77137. zdvę́čiti, -im, vb. pf. 1) zerkauen, Jan.; — 2) zerknüllen, Kr.
77138. zdvìg, -dvíga, m. = vzdig, der Hub, Cig.
77139. zdvigáč, m. = vzdigač, der Hebezapfen, Cig.
77140. zdvígati, -dvı̑gam, vb. impf. = vzdigati, Cig.
77141. zdvı̑gljaj, m. = vzdigljaj, der Hub, der Zug in der Lotterie, Cig.
77142. zdvígniti, -dvı̑gnem, vb. pf. = vzdigniti, Cig.
77143. zdvigováti, -ȗjem, vb. impf. = vzdigovati, Krelj.
77144. zdvojíti, -ím, vb. pf. verzweifeln, Meg., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), Guts. (Res.), nk.; dvojimo, ali ne zdvojimo, ogr. ( Mik.).
77145. zə̀, praep. = z (s): ze vsem, C.
77146. zę́bər, -bra, m. neka trava, C., Notr.; — prim. zebrat.
77147. zę́bica, f. dem. zeba, Jan.

   76.548 76.648 76.748 76.848 76.948 77.048 77.148 77.248 77.348 77.448  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani