m (76.948-77.047)

76948. zburkȃvəc, -vca, m. der Aufrührer, C.; — ( nam. vzb-).
76949. zdàči, adv. soeben, C., vzhŠt.; — = davi, heute morgens, C.
76950. zdàj, adv. jetzt; — zdaj zdaj, sofort; zdaj zdaj mora priti, jeden Augenblick muss er kommen; — zdaj — zdaj, bald — bald; z. tu, z. tam, bald hier, bald dort; — z. pa z., ein- und das anderemal; = z. ter z., Levst. (Močv.), DZ.; do zdaj, bisher; do z. ga še ni bilo k nam; za zdaj, vor der Hand; za z. naj bo; od z. (naprej), von jetzt an.
76951. zdáleka, adv. von weitem, aus der Ferne, C.
76952. zdánji, adj. = sedanji, jetzig, Mur., Cig., Jan., nk.
76953. 1. zdáti, zdám, vb. pf. 1) zusammengeben, Cig.; — ehelich trauen, Mur., C.; — z. katero s kom (verheiraten), Npes.-Vraz; — 2) z. se, vb. impf. = podati se, sich schicken, passen: lepo se mu zda, C.
76954. 2. zdáti, zdám, vb. pf. entbieten: z. dobro, begrüßen: prijateljem dobro z., Boh.; — pogl. vzdati.
76955. zdávanje, n. die Trauung, Mur., C., vzhŠt.- Valj. (Rad).
76956. 1. zdávati, -vam, (-vljem), vb. impf. ad 1. zdati; zusammengeben, Cig.; — trauen, Mur., vzhŠt.
76957. 2. zdávati, -vam, (-vljem), vb. impf. ad 2. zdati; entbieten: hvalo z., ogr.- Valj. (Rad); — ( nam. vzd-).
76958. zdȃvək, -vka, m. die Trauung, Mur., vzhŠt.
76959. zdávnaj, adv. längst; to sem že z. pozabil.
76960. zdávnọ, adv. = zdavnaj, Mur., Cig., Jan., Trub., Ben.- Kl.
76961. zdávnost, f. = davnost, Cig., C., M.
76962. zdebelẹ́ti, -ím, vb. pf. dick werden, Jan.; ( nam. vzd-).
76963. zdẹ̑h, m. = zeh, Cig.
76964. zdẹ́hati, -am, vb. impf. = zehati, Cig., Jan., C.; zdeha se mi, Kr.
76965. zdẹ́havəc, -vca, m. = zehavec, Cig.
76966. zdəhníti, -dáhnem, vb. pf. 1) aufathmen, Cig.; — 2) = zdihniti, Jan.; — ( nam. vzd-).
76967. zdẹ̑la, f. die Schüssel, Mik., vzhŠt.- C.
76968. zdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) verfertigen, fabricieren, Mur., C.; na ogle z., ausecken, Cig.; — verarbeiten: želodec živež zdela, C.; — schriftlich ausarbeiten, verfassen, Cig.; nalogo z., Cig.; načrt z., Cig.; z. črtež, ein Project verfassen, Levst. (Močv.); prav zdelano razglasilo, Levst. (Nauk); z. izpisek, einen Auszug ausfertigen, DZ.; z. proračun, Levst. (Nauk); — 2) (Junge) werfen: psica je pet mladih zdelala, C.; z. se, geboren (geworfen) werden, C.; — luna se je zdelala ali omladila, C.; — 3) jemandem zusetzen, ihn arg zurichten: bolezen ga je zdelala, die Krankheit hat ihn arg hergenommen; — z. se, sich ab-, zerplagen, sich abmartern; ves zdelan, ganz abgemartert, abgemergelt; — prim. izdelati.
76969. zdẹlávati, -am, vb. impf. = zdelovati; 1) verfertigen: z. volivske imenike, die Wählerlisten verfassen, Levst. (Nauk); — 2) poltern, Cig.
76970. zdẹ̑łək, -łka, m. das Arbeitsproduct, die Arbeit, Mur., DZ.; duševni zdelki, Raič ( SlN.); nezrel z. brez pravega črteža, Levst. ( LjZv.); dva pokrajinska zdelka (namreč slikarska), Navr. (Let.).
76971. zdẹ̑lica, f. dem. zdela; = skledica, die Essschale, Cig.; — das Becken ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
76972. zdẹ̑łnjak, m. = sklednjak, kajk.- Valj. (Rad).
76973. zdẹ́lọ, n. etwas Verhextes, Angethanes, die Verhexung, Jan., Mik., C.; zdelo sem prešel, ich bin an etwas Verhextem vorübergegangen, Z.; es ist mir etwas angehext worden, Met.; pot so vam zacoprali in zdelo napravili, Jurč.
76974. zdẹlovȃnje, n. 1) das Verfertigen, das Verfassen: z. črtežev, Levst. (Močv.); — 2) das Zurichten, das Maltraitieren, ZgD.; — 3) der Bau, die Baulichkeit, das Gebäude: potrebna bi še bila ta zdelovanja, Levst. (Pril.); tedaj še ni bilo tega zdelovanja, Lašče- Levst. (Rok.).
76975. zdẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad zdelati; 1) verfertigen, bereiten, Ravn.- Valj. (Rad), nk.; z. na štiri ogle, abvieren, Cig.; — verfassen: z. zapis (o notarju), einen Notariatsact aufnehmen, DZ.; — 2) auskommen: zdeloval je pošteno ob svojem, LjZv.; odslej bomo zdelovali brez dragih najemnikov, LjZv.; — 3) übel zurichten: grdo z., Cig.; — sein Unwesen treiben, poltern, toben, Cig., Jan.
76976. zdẹlovȃvəc, -vca, m. der Polterer, Cig., Jan.
76977. zdelvica, f., Ptujsko polje- C., ( nam. zelvica, = zava, die Mannesschwester).
76978. zdę̑nčar, -rja, m. der Brunnenmeister, Cig.
76979. zdę̑nči, adj. zdenča voda, das Brunnenwasser, Habd.- Mik.
76980. zdę̑nəc, -nca, m. = studenec, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; z. ograjenec, der ummauerte Brunnen, Prip.- Mik.; — (skrčeno iz: studenec); tudi: zdénəc, Valj. (Rad).
76981. 2. zdẹníce, f. pl., pogl. zenice, ozemice (die Augenwimpern), C.
76982. zdẹ̑nje, n. 1) der Schein, C.; — 2) das Dafürhalten, C.; — der Dünkel, Mur., C., ogr.- Valj. (Rad); — hoffärtiges Gebaren, Štrek.; — zdénje, Valj. (Rad).
76983. 1. zdẹ̑tək, -tka, m. die Einbildung, der Schein, C.; — prim. zdeti se.
76984. 2. zdẹ̑tək, -tka, m. der Spitzname, der Unname, Cig.; — ( nam. vzd-); prim. 3. zdeti.
76985. zdẹ̑təv, -tve, f. die Meinung, Cig., Jan.
76986. 1. zdẹ́ti, zdẹ́nem, vb. pf. 1) zusammenstellen: okleščen kol se v tla zabije in okrog njega se zdene snopje ali slama, Erj. (Torb.); zdeto žito, das in Mandeln gelegte Getreide, Z.; snope v kozolce zdeti, Z.; — 2) behexen, beschreien, Jan.; onkraj Gorjancev na tistem prečudnem svetu, ki ga zove narod "zdeti" in "ukleti", LjZv.
76987. 2. zdẹ́ti, zdẹ́nem, vb. pf. herabnehmen, abladen, Cig., Jan.; z. si butaro, Jan.; z. puško z rame, Cig.
76988. 3. zdẹ́ti, zdẹ̑m, zdẹ́nem, vb. pf. beilegen: ime z., einen Namen beilegen, Habd.- Mik., Cig., Krelj- M.; Jezus Simonu ime zde ("izdei"), Trub.; priimek z. vasi, Levst. (Zb. sp.); — einen Schimpfnamen, Spitznamen geben: zdeli so mu plešec, Cig.; ptičar so mu zdeli, Cig.; Turki jim zdenejo "raja", Navr. (Let.); zdeli so, da je bila ondi rimska naselbina, Navr. (Let.); — ( nam. vzdeti).
76989. zdẹ́ti se, zdím se, vb. impf. scheinen, vorkommen, dünken; to se ti je le zdelo tako; zdelo se mi je, da je nekdo potrkal; znan se mi zdi, er kommt mir bekannt vor; to se mi je čudno zdelo, das ist mir aufgefallen; stori, kakor se ti zdi, handle nach deinem Gutdünken; Ne zdi se mu škoda zlata ne srebra, Preš.; kaj se ti zdi? was meinst du? če se vam zdi, wenn es euch beliebt; zdelo se mi je, da bo kaj tacega, ich ahnte so etwas; naredil vam bo nekaj tacega, da se vam ne zdi, er wird euch etwas anstellen, wovon ihr keine Ahnung habet; dobro se mi zdi, es freut mich; za malo se mi zdi, es verdrießt mich, es missfällt mir; tudi: zdi se mi do koga, do česa: do ozdravljenih se jim je dobro zdelo, Ravn.; dobro se mu je zdelo do vsega, kar je slišal, Levst. (Zb. sp.); Če se mu kaj do mene zdi (wenn er mit mir etwas zu schaffen zu haben glaubt), Naj pride k meni sam v gosti, Npes.-K.
76990. zdẹ́tje, n. = zdenje, Mur., Cig.
76991. 1. zdẹ́vati, -vam, (-vljem), I. vb. impf. ad 1. zdeti; zusammenlegen: žito v kozolec z., Cig.; snope, seno v kopice z., Hip. (Orb.), Dol.; — II. vb. pf. = izdevati: žito smo že na kup zdevali, jvzhŠt.
76992. 2. zdẹ́vati, -vam, (-vljem), vb. impf. ad 2. zdeti; herabnehmen, herabthun, Cig., Jan.
76993. 3. zdẹ́vati, -vam, (-vljem), vb. impf. ad 3. zdeti; beilegen, Dict.; z. komu vsakršna grda imena, Cig.; isto ime so zdevali tudi čarovnicam, LjZv.; z. komu cucek, jemanden "Hund" heißen, C.; — ( nam. vzd-).
76994. zdẹ̑včək, -čka, m. dem. = zdevec, zapeček, der Sitz am Ofen, Dol.
76995. zdẹ̑vəc, -vca, m. der Sitz am Ofen, Dol.
76996. zdẹ̑vək, -vka, m. der Zuname, der Schimpf-, Spitzname, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); — ( nam. vzd-).
76997. zdevı̑čina, f., Rihenberk- Erj. (Torb.), nam. zavična, zvična; — prim. zdelvica.
76998. zdẹ̑všək, -ška, m. der Ablasspfennig, Z.; — = svetinja ali križec na molku, Polj.; (pravilno menda: zdẹ̑vščak?).
76999. zdìč, zdíča, m. der erhöhte Ofensitz, Cerkljansko, Temljine ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — prim. ždič.
77000. zdı̑h, m. = vzdih, der Seufzer, Mur.
77001. zdíhati, -dı̑ham, -šem, vb. impf. ad zdihniti; = zdihovati, Mur., Cig., Jan.; — pogl. vzdihati.
77002. zdihávati, -am, vb. impf. = zdihovati, Habd.- Mik., Jan., M.; — pogl. vzdihavati.
77003. zdı̑hljaj, m. der Seufzer; — pogl. vzdihljaj.
77004. zdíhniti, -dı̑hnem, vb. pf. einen Seufzer ausstoßen, aufseufzen; globoko z., einen tiefen Seufzer holen; — pogl. vzdihniti.
77005. zdihováti, -ȗjem, vb. impf. ad zdihniti, seufzen; — pogl. vzdihovati.
77006. zdìkaj, adv. = tukaj: enega zdikaj, enega tamkaj, Jezusa pa v sredi, Trub.; — prim. zde, zdekaj.
77007. zdírjati, -am, vb. pf. zu rennen anfangen, dahinrennen, dahinsprengen; jezdec zdirja po cesti; — ( nam. vzd-).
77008. zdivjáti, -ȃm, vb. pf. wild werden; mačka je zdivjala = je divja postala, ne drži se več hiš; — in Raserei gerathen, Cig.; auftoben, Cig.; svinje so zdivjale (fingen an sich wild zu geberden, wild umherzulaufen); — ausarten (o rastlinah): solata je zdivjala; trta je zdivjala (ist unmäßig hoch gewachsen); — ( nam. vzd-).
77009. zdobrẹ́ti, -ím, vb. pf. klug werden, verstehen, ergründen, Jan., C.; ne morem z., ich kann es nicht begreifen, ich verstehe es nicht, vzhŠt.- C.
77010. zdobrẹ́vati, -am, vb. impf. ad zdobreti, C.
77011. zdobríti se, -ím se, vb. pf. wieder gut werden, sich aussöhnen: z. se s kom, C.
77012. zdobrovǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. pf. in gute Laune versetzen, SlN.; — z. se, wieder gut werden, sich aussöhnen, BlKr.- Mik., Navr. (Let.); dobri ljudje se brzo zopet zdobrovoljijo, veli Beli Kranjec, Navr. (Kop. sp.).
77013. zdogovẹ́dẹti se, -vẹ́m se, vb. pf. = zavedeti se, Rihenberk- Erj. (Torb.); (-diti se, C.).
77014. zdojíti, -ím, vb. pf. aufsäugen, groß säugen, Cig. — ( nam. vzd-).
77015. zdọ̑jka, f. = krava, ki doji: dobra z. (= daje veliko mleka), BlKr.
77016. zdólah, adv. = zdolaj, Mur.
77017. zdọ́lanji, adj. der untere, M.; z. prag, Dict.; zdolanja ustnica, Cv.
77018. zdọ̑łəc, -łca, m. der von unten, vom Thal her wehende Wind, Valj. (Rad); = spodnjak, C.; der untere Wind ( opp. zgorec), Cig.; (in gewissen Gegenden) der Westwind, C., Prip.- Mik., vzhŠt.; ( der Ostwind, Guts., Savinska dol.).
77019. zdółžiti, -im, vb. pf. verlängern, Štrek.
77020. zdráhati, -am, vb. pf. zerraufen: zdrahan = zdrasan, C.; = raztrgan, C.; schlotterig, zerrauft, Cig.
77021. zdrȃhi, m. pl. die Klatscherei, die Postenträgerei, Intriguen: zdrahe prenašati, delati, Lašče- Erj. (Torb.); kdor zdrahe prenaša, der Postenträger, Dol.- Cig.; ( nam. vzrahi: koren: rah-; "Auflockerung der Freundschaft", Erj. [Torb.]).
77022. zdrȃhljivəc, -vca, m. der Postenträger, der Klatscher, Dol.- Cig., der Friedensstörer, Z.
77023. zdrápati, -pam, -pljem, vb. pf. = razdrapati, zerkratzen, zerzausen, zerfetzen.
77024. zdrásati, -am, vb. pf. = razdrasati, zerzausen, zerreißen: zdrasan, zerlumpt, zerfetzt, C.; z. berač, Z.
77025. zdrástiti, -im, vb. pf. aufreizen, Trub.
77026. zdráš, m. eine Art Rückenkorb zum Tragen des Düngers, C.
77027. zdràv, zdráva, adj. 1) gesund; zdrav kakor riba v vodi; zdrava živina; zdrav les; na zdravem, im gesunden Zustande, Cig. (T.); zdrava pamet; — zdrav bodi! zdravi bodite! zdrav ostani! zdravi ostanite! lebe wohl, lebet wohl! — zdrav! zdrava! zdravi! lebe wohl! lebet wohl! Cig., Dol.; zdravo! lebe(t) wohl! (tudi = sei(d) gegrüßt, Mur., Jan., vzhŠt., ogr.- C.); — gegrüßt: ljuba mati, bodi zdrava! ogr.- C.; in je rekel k njim (ženam): zdrave! Krelj; zdrava Marija, das Ave-Maria-Geläute: pred zdravo Marijo, po zdravi Mariji, ogr.- C.; — 2) der Gesundheit zuträglich; zdrav kraj; ni zdravo vroče jedi jesti; — ( fig.) heilsam: to je bilo zdravo za njega.
77028. 1. zdrȃvəc, -vca, m. 1) der Gesunde: Zdravniki bolni zdravce bi radi celili, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Sanikel (sanicula), C.
77029. 2. zdrȃvəc, -vca, m. = mendravec 3), dravec, Notr.
77030. zdravíca, f. der Gesundheitsspruch, der Toast; zdravico napiti komu, auf jemanden einen Toast ausbringen, ihm zutrinken.
77031. zdravı̑čka, f. dem. zdravica; das Trinklied: zdravičko piti, C.; — vreden je sto centov zlata, kdor nam da lepo novo pesem, naj bo zdravička ali pa sveta, Slom.
77032. zdravíka, f. das Benedictenkraut (geum rivale), C.
77033. zdravı̑lar, -rja, m. = lekar, der Pharmaceut, Mur., Cig., C.
77034. zdravíłən, -łna, adj. heilend, heilsam, Heil-, Cig., Jan., nk.; zdravı̑łnọ zelišče, das Heilkraut, Cig.; zdravilna moč, die Heilkraft, Cig., Jan., nk.
77035. zdravı̑łnica, f. 1) die Heilanstalt, Cig., Jan., DZ.; — 2) der Medicinalkasten, DZ.; — 3) die Heilquelle, Cig. (T.), Jes.
77036. zdravíłnost, f. die Heilkraft, die Heilsamkeit, Cig.
77037. zdravílọ, n. das Heilmittel, die Arzenei; z. za oči, das Augenmittel; z. zoper mrzlico; domače z., das Hausmittel; pri njem ne pomaga nobeno z. več.
77038. zdraviloslǫ̑vje, n. die Heilmittellehre, Cig.
77039. zdraviloznȃnəc, -nca, m. der Pharmakolog, Cig.
77040. zdraviloznȃnstvọ, n. die Arzeneikunde, die Pharmakologie, Cig.
77041. zdravı̑łski, adj. medicinisch, medicinal, Cig., Jan.; zdravilska sklenica, die Arzeneiflasche, Cig.; zdravilski potroški, die Medicinalauslagen, Jan.; zdravilske zeli, die Arzeneipflanzen, LjZv.
77042. zdravı̑njak, m. = zdravnik 2), die Augenwurz, C.
77043. zdravı̑telj, m. der Heilkünstler, Jan.; = zdravnik, der Arzt, Cig., Jan., Vrtov. (Vin.).
77044. zdráviti, zdrȃvim, vb. impf. heilen, curieren; ärztlich behandeln; kdo te zdravi? z. koga z domačimi zdravili; z. se, eine Cur gebrauchen: s kopanjem se z., eine Badecur gebrauchen; sam se zdravi, er curiert sich selbst; prišel se je zdravit v hribe.
77045. zdravı̑vəc, -vca, m. = zdravnik, der Arzt, C., Ravn.- Valj. (Rad).
77046. zdrȃvje, n. 1) die Gesundheit, das Wohlsein, das Wohlbefinden; Bog nam daj ljubo zdravje! trdno z.; ni trdnega zdravja, er ist schwächlich, kränklich; s svojim zdravjem je plačal, es hat ihn die Gesundheit gekostet, Cig.; zavoljo zdravja, aus Gesundheitsrücksichten, Cig.; na čije z. piti, auf jemandes Wohl trinken; na tvoje zdravje, auf dein Wohl! na zdravje! wohl bekomm es! Cig.; dobro zdravje! (als Begrüßung bei der Zusammenkunft), Mur., vzhŠt.; willkommen! Cig.; übhpt. Gruß des Kommenden, Vorübergehenden u. dgl., jvzhŠt.; z. prositi komu, jemanden grüßen, Trub.; — 2) vsega sveta z., der Odermennig (agrimonia eupatoria), Cig., C.; — jelensko z., der Haarstrang (peucedanum), C.; — kurje z., das Frühlingshungerblümchen (draba verna), Tuš. (R.); — kozje z., das Gauchheil (anagallis), Jan.
77047. zdrȃvjiče, n. dem. zdravje; ljubo z., die liebe Gesundheit, Cig.; z. napiti komu, Npes.-Vraz: zdravjiče! (als Gruß), vzhŠt.

   76.448 76.548 76.648 76.748 76.848 76.948 77.048 77.148 77.248 77.348  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani