Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (7.501-7.600)

  1. krīzma, f. = križma, sveto olje, sveto mazilo, Cig.
  2. krı̑žem, I. adv. kreuzweise, überzwerch; roke k. držati, mit verschränkten Armen, d. i. müßig dastehen; noge k. dejati, die Füße kreuzweise übereinanderschlagen; k. gledati, schielen; k. sejati, zweigängig säen, V.-Cig.; k. hoditi, hin und her wanken, Z.; k. iti, fehlschlagen, Cig.; vse križem, alles durcheinander, Cig., Jan.; vse križem govori, Z.; — (atributivno) k. pot, der Kreuzweg, der Kreuzgang, Cig.; na križem poti, Dict.; So na križem pot me djali, Npes.-K.; k. les, das Kreuzholz, Cig.; križem balta! (kletvica), Z.; po križem svetu, in der Welt herum, Pohl. (Km.); = k. svet ( nam. v križem svet ali: križem v svet), Cig.; Pošlji osla križem svet, Nazaj ti pride uhat ko pred, Zv.; — II. praep. c. gen. križem potov, allerwegen, Mik.; križem sveta, überall in der Welt herum; k. sveta iti, in die weite Welt gehen; k. morja se voziti, herumkreuzen, Cig.
  3. krı̑žema, adv. = križem, kreuzweise, Mur., Cig., Jan.; Ne nosi mi križema rok, Greg.
  4. križemglę̑dəc, -dca, m. = križegledec, Jurč.
  5. krı̑žemnik, m. das Taufhemdchen, das die Pathen dem Täufling schenken, Mur., Cig., Levst. (Rok.); ("krizamnik", Gor.- Valv. VI. 282.); — prim. bav. chrisam-hemed, Levst. (Rok.).
  6. križemnòg, -nǫ́ga, adj. mit gekreuzten Beinen: križemnoga stoja, Telov.
  7. krı̑žma, f. 1) das geweihte Oel, das Chrisma, Mur., Cig., Jan., Mik.; — 2) = botrina, das Taufmahl, C.
  8. krı̑žman, m. die Kreuzblume (polygala sp.), Prešnjica ( Ist.)- Erj. (Torb.).
  9. krı̑žmati, -am, vb. impf. mit dem Chrisma salben, Mur.
  10. krı̑žmək, -məka, m. = križemnik, križevnik, Dol.
  11. krı̑žmica, f. = križemnik, križevnik, ("križəmca") GBrda.
  12. kr̀m, kŕma, m. das Schiffsende, Z.; zadnji k., das Schiffshintertheil, Z., Burg.; štiri mačke vržejo iz zadnjega krma, Ravn.; prednji k., das Vordertheil des Schiffes, Cig., Jan., DZ.; — prim. krn.
  13. 1. kŕma, f. der Lebensunterhalt: telo mora svojo krmo imeti, Trub. (Post.); ob skopej krmi ohraniti si življenje, Vrt.; — das Viehfutter, Mur., Cig., Jan., Krelj, Dalm.; — črna k. = mrva, Heu, Št.; krma, das Heu, BlKr.- Navr. (Let.), jvzhŠt.; krmo sušiti, spravljati, jvzhŠt.
  14. 2. kŕma, f. das Hintertheil des Schiffes, Mur., Cig., Jan., Met.; = zadnji krnj v ladji, Mik.; Ti nam otel si čolnič, si mu z jadrami ( nam. jadri) krmo popravil, Preš.
  15. krmáč, m. = krmar, Zora.
  16. krmáča, f. weibliches Mastschwein, Cig.
  17. krmák, m. das Mastschwein, Z., Jan. (H.).
  18. krmȃn, m. der Floßführer, Cig.; — pogl. korman.
  19. krmȃnəc, -nca, m. der Steuermann, Cig., C.; — pogl. korman.
  20. krmániti, -ȃnim, vb. impf., Cig., pogl. kormaniti.
  21. krmár, -rja, m. der Steuermann, Cig., Jan., C.; Lel bil naš je krmar, Preš.
  22. krmáriti, -ȃrim, vb. impf. mittelst des Steuerruders lenken, Jan.; krmaril nas je po prekrasni vodni poti, Cv.
  23. kȓməc, -mca, m. 1) der Mäster, Jan.; — 2) das Mastschwein, ogr.- C.
  24. kȓmək, -mka, m. das Mastschwein, kajk.- Valj. (Rad).
  25. krmę́lj, m. 1) der Eiter in den Augen, die Augenbutter Mur., Cig., Jan., Mik.; — 2) schlafendes Pflanzenauge ( z. B. an der Rebe), SlGosp.- C., Nov.
  26. krmeljẹ́vati, -am, vb. impf. krmeljiv biti, Jan. (H.).
  27. krmeljìv, -íva, adj. voll Augenbutter, C.; triefäugig, Mur., Cig.
  28. krmeljívost, f. die Triefäugigkeit, Mur.
  29. 1. kŕmən, -mna, adj. zum Futter gehörig, Futter-, Mur.; kȓmna travina, das Futterkraut, Mur.; krmna kaša, der Futterbrei (für die Bienen), Danj.- Cig.
  30. 2. kŕmən, -mna, adj. zum Schiffshintertheil gehörig, C.
  31. krmes, m. = kermes, Cig., Jan.
  32. krmę̑tina, f. das Borstenvieh, Cig.
  33. kȓmež, m. = kermes, Z.
  34. krmẹ́žəlj, -žlja, m. das Eiterklümpchen in den Augen, Mur., Cig., Jan., C.; tudi: krmẹžə̀lj, -žljà, Valj. (Rad); — prim. stsl. grъmêždь, Mik. (Et.).
  35. krmẹževáti, -ȗjem, vb. impf. triefen (o očeh), Guts., Jarn., M.
  36. krmẹ́žljast, adj. = krmežljav, Dict.
  37. krmẹžljàv, -áva, adj. triefäugig, eiteräugig; krmežljavo oko, das Triefauge, Cig., Jan.; krmežljavo gledati, jvzhŠt.
  38. krmẹžljȃvəc, -vca, m. der Triefäugige, Cig.
  39. krmẹžljȃvica, f. der Fluss der Augen, Cig.
  40. krmẹžljȃvka, f. die Triefäugige, Cig.
  41. krmẹžljávost, f. das Augentriefen, Cig.
  42. krmẹžljı̑nək, -nka, m. der Augeneiter, Jarn., Cig., Jan.
  43. krmẹžljíti se, -ím se, vb. impf. triefen (o očeh): oči se krmežlje in zalepljajo, kajk.- Levst. (Rok.).
  44. krmẹžljìv, -íva, adj. triefäugig, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Mik.; stara, krmežljiva baba, Zv.; tudi: krmẹ́žljiv, Dict.
  45. krmẹžljı̑vəc, -vca, m. der Triefäugige, Z., Valj. (Rad).
  46. krmẹžljívost, f. die Triefäugigkeit, Cig., Jan., M.
  47. kŕmica, f. dem. 1. krma, Mur.
  48. krmı̑lar, -rja, m. der Steuermann, Jan., nk.
  49. krmíłən, -łna, adj. Steuerruder-, Cig.
  50. krmı̑łnik, m. der Steuermann, Z., SlN.
  51. krmílọ, n. das Steuerruder, Cig., Jan., M., nk.; — (pri vozu), das Drehscheit, Sv. Peter (Goriš.), Erj. (Torb.); voz na k. dejati = razdejati ga na dvoje, da se lahko dolga drva naložijo, Gor.; — die Steuerung bei der Dampfmaschine ( mech.), Cig. (T.).
  52. krmíne, f. pl., Cig., Levst. (Nauk), pogl. karmina.
  53. 1. kŕmiti, -im, vb. impf. 1) füttern; otroka k.; starka mladiče v gnezdu krmi, Št.; — 2) mästen, Cig., Jan.
  54. 2. kŕmiti, -im, vb. impf. das Steuerruder führen, Cig.; ladijo k., das Schiff lenken, Cig., Jan.; — k. voz = kadar je na dvoje razdejan in so dolga drevesa naložena, zadnji del ravnati, Gor.; — k. (= napeljevati) vodo na svoje fužine, Vrtov. (Km. k.).
  55. krmı̑vəc, -vca, m. der Fütterer, der Mäster, Cig., Jan.
  56. krmížəlj, -žlja, m., Gor., pogl. krmeželj.
  57. kŕmljenje, n. die Fütterung, die Mästung, Mur., Cig., Jan.
  58. krmlję́nka, f. das Mastschwein, Mur., Cig., Jan., Danj. (Posv. p.), SlGor.
  59. krmlję́nščak, m. der Stall für Mastschweine, Mur., Št.- Cig.
  60. krmol, m. = 1. krmulja, Jan.
  61. 1. krmúlja, f. der Felsenvorsprung, Kor.- Cig., Jan.; — die Anhöhe, C.
  62. 2. krmúlja, f. das Steuerruder, C.
  63. krmúljiti, -ȗljim, vb. impf. steuern, rudern, C.
  64. krogomę́rən, -rna, adj. cyklometrisch, Cig. (T.).
  65. krogomę̑rje, n. = krogomerstvo, Cig.
  66. krogomę̑rstvọ, n. die Kreismessung, die Cyklometrie, Cig. (T.).
  67. krōm, m. neka kovina, das Chrom, Cig. (T.).
  68. kromātičən, -čna, adj. barven, chromatisch ( phys., mus.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  69. krōmov, adj. Chrom-, Cig., Jan., Cig. (T.).
  70. krōmovəc, -vca, m. der Chromeisenstein, Jan. (H.).
  71. krompír, -rja, m. die Kartoffel, der Erdapfel (solanum tuberosum); — coll. Erdäpfel; krompirja skuhati; — iz nem. "Grundbirne", C.; ( prim. gen. krompírna, Fr.- C.); tudi: -ı̑r, Dol.
  72. krompírčəc, -čca, m. dem. krompirec; kleine Kartoffel.
  73. krompírčək, -čka, m. dem. krompirec; kleine Kartoffel.
  74. krompírəc, -rca, m. dem. krompir; kleine Kartoffel.
  75. krompírišče, n. 1) njiva, kjer je krompir rastel; — 2) = krompirjevec 1), Štrek., Dol.
  76. krompírjev, adj. Kartoffel-, Erdäpfel-; krompirjeva jabelka, die Samenköpfe des Kartoffelkrautes, Cig.; — krompirjeva hvala ( nam. hvala krompirja), das Lob des Erdapfels, Levst. (Zb. sp.).
  77. krompírjevəc, -vca, m. 1) das Kartoffelkraut, Cig., Nov., Valj. (Rad); — 2) der Kartoffelbrantwein, Cig., Jan., C.; — 3) amerikanski k., der Colorado-Kartoffelkäfer (doryophora decemlineata), Erj. (Ž.).
  78. krompírjevica, f. 1) voda, v kateri se je krompir kuhal, Gor.; — die Kartoffelsuppe, ogr.- C.; — 2) das Kartoffelkraut, Jan., Dol.; — 3) eine Art Taubnessel (lamium orvala), Rihenberk- Erj. (Torb.).
  79. krompírjevina, f. 1) das Kartoffelkraut, Polj.; — 2) jedi iz krompirja pripravljene, Gor.
  80. krompírjevišče, n.. Cig., Gor., pogl. krompirišče.
  81. krompírjevka, f. das Kartoffelkraut, Cig., Jan.
  82. krompı̑rnica, f. die Kartoffelgrube, Cig.
  83. kronogrām, m. letokaz, die Jahrzahlinschrift, das Chronogramm, Cig., Jan.
  84. kronomētər, -tra, m. časomer, zelo natančna ura, das Chronometer.
  85. krósma, f. = krošnja, Rez.- C.
  86. krosmár, -rja, m. = krošnjar, Rez.- C.
  87. krsmotati, -am, vb. impf. = krslupati, Z.
  88. krúmpast, adj. = šantav; — prim. bav. krump.
  89. krȗmpež, m. der Kreuzschnabel (loxia), Cig., Jan., Frey. (F.).
  90. krȗmpiška, f. = krompir, ogr.- Valj. (Rad).
  91. krvavomočenəc, -nca, m. das Schnabelkraut (geranium Robertianum), Cig.
  92. krvolákomnik, m. der Blutsauger, SlN.
  93. krvomẹ̑šnja, f. die Blutschande, Cig.; — hs.
  94. krvomlẹ́čən, -čna, adj. mit blutiger Milch: -čna krava, Z.
  95. krvomlẹ̑čnik, m. der Hörnermohn, Cig.
  96. krvomǫ́ča, f. das Blutharnen, Cig., Jan.
  97. krvomǫ́čən, -čna, adj. blutharnend, Cig., C.; k. vol, BlKr.; — an Blutfluss leidend, Jarn., Cig.
  98. krvomǫ́čiti, -mǫ̑čim, vb. impf. Blut harnen, Z., C.; — den Blutfluss haben, Cig.
  99. krvomǫ̑čje, n. das Blutharnen, C.
  100. krvomǫ̑čnica, f. der Storchschnabel: travniška k., der Wiesen-Storchschnabel (geranium pratense), Tuš. (R.); krvava k., das Blutkraut (g. sanguineum), Tuš. (B.), Gor.; — tudi: das Schöllkraut (chelidonium maius), Cig., Medv. (Rok.); — neka goba, ki jo surovo jedo, Dol.

   7.001 7.101 7.201 7.301 7.401 7.501 7.601 7.701 7.801 7.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA