Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (7.401-7.500)

  1. krȃcman, m. = krac, krecman, Celjska ok.- C.
  2. krȃčman, m. der Schinkenhändler, Jan.
  3. krȃdoma, adv. verstohlener Weise, Cig.; k. otreti solzo, Zv.; skrivši in kradoma je zopet pipo častil, Zv.
  4. kraljemòr, -mǫ́ra, m. = kraljemorec, Cig.
  5. kraljemǫ̑rəc, -rca, m. der Königsmörder, Cig., Jan., C.
  6. kraljemǫ̑rski, adj. königsmörderisch, Cig.
  7. kraljemǫ̑rstvọ, n. der Königsmord, Cig., Jan., ZgD.
  8. krȃm, m. = krama, Jan., C., ogr.- Valj. (Rad).
  9. krȃma, f. der Kram, die Kramware, Mur., Cig.; — iz nem.
  10. krȃmar, -rja, m. 1) der Krämer; — 2) žrebelj brez glave, Železniki ( Gor.).
  11. krȃmarica, f. die Krämerin.
  12. kramarı̑ja, f. die Krämerei.
  13. kramarı̑tev, -tve, f. das Hausieren, C.
  14. kramáriti, -ȃrim, vb. impf. die Krämerei betreiben; po hišah k., = krošnjariti, hausieren, Cig.
  15. krȃmarnica, f. die Krämerbude, Cig.
  16. krȃmarski, adj. Krämer-.
  17. krȃmarstvọ, n. das Krämerthum, das Krämerwesen.
  18. krȃmarščica, f. neka hruška, C.
  19. kráməlj, -mlja, m. das Sprechen, das vertrauliche Gespräch, C.; (kremelj), Mur., Jan., C., Mik.; glasen k., marsikaj je v k. prišlo, Pohl. (Km.); — die Sprache, C.
  20. krȃmež, m. ime kozlu, Baška dol.- Erj. (Torb.).
  21. kramljáti, -ȃm, vb. impf. sprechen, discurieren; prijazno k. s kom; — prim. stsl. kramola, Lärm, Mik. (Et.).
  22. kramljìv, -íva, adj. = zgovoren, gesprächig, C.
  23. kramola, f. der Tumult, die Rebellion, Mur., Jan., Jurč. (Tug.) — stsl.
  24. kramoljáti, -ȃm, vb. impf., LjZv., pogl. kramljati.
  25. kràmp, krámpa, m. eine Haue mit zwei entgegengesetzten Picken oder einer Picke und einer schmalen Bahn; der Karst; s krampom kopati; vreden je, da bi mu s krampom puščal; — prim. bav. krampen, C.
  26. krȃmpač, m. der Rabe, der Kolkrabe, Mur., C.; ( der Nachtrabe [ardea nycticorax], Z., Frey. [F.]).
  27. krȃmpar, -rja, m. kdor s krampom koplje ( n. pr. po vinogradu), C.
  28. krȃmparica, f. die Bergkrähe, die Schweizerkrähe (cornus graculus), Cig.; ( der Steinrabe, die Steinkrähe [pyrrhocorax alpinus], Frey. [F.]).
  29. 1. krampáti, -ȃm, vb. impf. krallen, kratzen, Mur., C., Dol.; s krampom krampati po vinogradu, C.; — krämpeln, Nov.
  30. 2. krȃmpati, -am, vb. impf. krächzen, C.
  31. krámpəlj, -plja, (-pəljna), m. = krempelj, Jarn., C., Lašče- Levst. (Rok.); strupoviti kramplji, Trub.; hudič ima kramplje, Dol.; — pl. kramplji, das Steigeisen, C.; — prim. bav. krampel, krämpel, Levst. (Rok.).
  32. krȃmpež, m. 1) das Steigeisen, Z.; — 2) krampeži, die Spitzen (Griff und Stollen) am Hufeisen, C.; — Naprej obrni krampeže, Nazaj obrni gladko kov, Npes.-Vraz.
  33. krampíca, f. die Reuthaue: ozka motika = rovnica, Dol.; die Jäthaue, die Gartenhaue, C.
  34. krampìč, -íča, m. 1) dem. kramp; kleiner Karst; — 2) das Steigeisen: krampiči se nosijo po ledu, Dict.
  35. krampı̑žar, -rja, m. das Steigeisen, Jarn., Jan.
  36. krampížəlj, -žlja, m. = krampižar, C.; ( pl. "krampižle", Kor.- Jarn. [Rok.], Št.); — iz "Krampeisen", C.
  37. krȃtkoma, adv. kurz, kurzweg: kratkoma vse je tajil, Z.
  38. kratkoúmən, -mna, adj. borniert, Cig.
  39. kratkoȗmje, n. die Borniertheit: kratkoumje se košati, Levst. (Zb. sp.).
  40. kratkoúmnost, f. die Borniertheit, die Beschränktheit, Cig.
  41. kȓčəmski, adj. Wirtshaus-: krčemsko gibanje, Jurč.
  42. kȓčma, f. das Wirtshaus, die Schenke.
  43. krčmár, -rja, m. der Wirtshausbesitzer, der Schenkwirt.
  44. krčmaríca, f. die Schenkwirtin.
  45. krčmáriti, -ȃrim, vb. impf. ein Schenkwirt sein, die Gastwirtschaft betreiben.
  46. krčmárski, adj. den Schenkwirt, die Gastwirtschaft betreffend.
  47. krčmȃrstvọ, n. die Schenkwirtschaft, das Schankgewerbe, die Gastwirtschaft.
  48. krdẹ̑loma, adv. herden-, scharen-, truppenweise, Cig., Jan., C.
  49. krę̑cman, m. der Wachtelkönig, der Scharrer (rallus crex), Cig., C., Dol.- Levst. (Rok.).
  50. kréməlj, -mlja, m., pogl. kramelj.
  51. krémen, -ę́na, m. 1) der Kieselstein; belkasti k., der Quarz, Cig.; — železnati k., der Eisenkiesel, Erj. (Min.); — 2) die Energie, die Kraft, Z., Mik.; čutim v sebi dovolj kremena, te vrste delo zvršiti, LjZv.
  52. kremę́nast, adj. kieselhältig; kremenasta zemlja, der Kieselboden, C.; — kieselartig, Cig., Jan., Cig. (T.).
  53. kremenàt, -áta, adj. kieselhältig, Cig.
  54. kremę̑nčev, adj. Kiesel-: kremenčeva voda, das Kieselwasser, Jes.; kremenčeva kislina, die Kieselsäure, Cig. (T.).
  55. kremę̑nčevica, f. das Kieselwasser, Cig. (T.), Jes.
  56. kremę̑nəc, -nca, m. der Kiesel (silicium), Cig. (T.), C.; skrilavi k., der Kieselschiefer, Erj. (Min.).
  57. kremeníca, f. die Kieselerde, Mur., Cig., Jan., C.; = kremenasta prst, Vod. (Izb. sp.); der Kieselschotterboden, C.
  58. kremeník, m. 1) der Steinkies, Cig., Jan.; — 2) der Kieselbruch, Z.
  59. kremeníkast, adj. = kremenast, Vrt.
  60. kremeníkovəc, -vca, m. = kremenik 1), Jan.
  61. kremenína, f. 1) die Kieselerde, der Kiesboden, Cig., C.; — 2) der Kiesstoff, C.
  62. kremenı̑t, adj. 1) = kremenast: kremeniti vapnenec, der Kieselkalk, Cig. (T.); — 2) rege, lebhaft, Jan.; kremenit otrok, Gor.- Mik.; — k. značaj, energischer Charakter, Zora.
  63. kremeníti se, -ím se, vb. impf. sich verkieseln ( chem.), Cig. (T.).
  64. kremenı̑tost, f. die Energie, die Regheit, Jan.
  65. kremenják, m. der Quarz, der Quarzfels, Erj. (Min.).
  66. kremę̑nje, n. coll. Kieselgestein, Cig., DZ.; Quarz, C.
  67. kremę̑nji, adj. = kremenov: kremenji pesek, Cig.; ( nam. kremenni).
  68. kremę̑nka, f. = kremenica, M.
  69. kremenokíseł, adj. kieselsauer, Cig.
  70. kremę́nov, adj. Kiesel-, Cig., Jan.; kremenova gruča, der Kieselklumpen, Cig.
  71. kremę́novəc, -vca, m. der Kieselstein, Jan.
  72. kremę́novje, n. = kremenje, Let.
  73. kremík, m. der Kiesel (kot prvina), Erj. (Som.).
  74. kremljáti, -ȃm, vb. impf., Mur., Cig., Jan.; pogl. kramljati.
  75. krempáti, -ȃm, vb. impf. = krampati, praskati, Polj.
  76. krempẹ̑la, f. = krepelec, Žabče- Erj. (Torb.).
  77. krę́mpəlj, -plja, m. 1) die Kralle; kremplje zasekati v kaj, mit den Krallen etwas packen, Cig.; = k. zasaditi, Z.; — prim. krampelj; — 2) kremplji = krplje, die Schneeschuhe, Ravne- Štrek. (LjZv.).
  78. krę̑mpəljc, m. dem. krempelj; kleine Kralle.
  79. krę̑mpəljčək, -čka, m. dem. krempeljc, kleine Kralle.
  80. krempezíca, f. = krepelec, Žabče- Erj. (Torb.).
  81. krę́mpiti, -im, vb. impf. = kraspati, kratzen, Savinska dol.
  82. krę̑mpljar, -ja, m. krempljarji, Nagelthiere, Erj. (Ž.).
  83. krę́mpljast, adj. krallicht, Cig.
  84. krempljàt, -áta, adj. krallig, Cig., Jan.
  85. krempljáti, -ȃm, vb. impf. krallen, M.
  86. krę̑mpljəc, -pljəca, m. = krempəljc.
  87. krę́mpljič, m. dem. krempelj; 1) kleine Kralle; — 2) pl. krempljiči, das Geißblatt (lonicera), C.
  88. krę́mpljičək, -čka, m. dem. krempljič, Cig., Jan.
  89. krę́mpniti, krę̑mpnem, vb. pf. = prasniti, Polj.
  90. kremsáča, f. eine schlechte, nicht scharfe Hacke, Jan., Mik.
  91. krę̑msati, -am, vb. impf. mit einer stumpfen Hacke hauen, Z.
  92. kremȗc, m. das Knoblauchkraut (alliaria), Jarn., Cig., Jan., Medv. (Rok.).
  93. krę̑mža, f. 1) das Verzerren des Gesichtes beim Weinen, Železniki ( Gor.); — 2) der das Gesicht beim Weinen verzerrende Mensch, Cig., Gor.- M., C.; pos. otrok, ki se rad kremži, Gor.; — prim. nem. Grimasse, C., Levst. (Rok.).
  94. krę̑mžar, -rja, m. = kremža 2), Cig.
  95. krę́mženje, n. das Verziehen des Gesichtes beim Weinen.
  96. krę́mžiti, -im, vb. impf. verzerren, Mur.; k. usta, obraz, C.; k. ustnice, Zora; — k. se, das Gesicht beim Weinen verzerren, ein saures Gesicht machen.
  97. krestomatı̑ja, f. izbrano berilo, die Chrestomathie, Cig., Jan., Cig. (T.).
  98. kriminālən, -lna, adj. kazenski, Criminal-; kriminalno pravo, das Criminalrecht, das Strafrecht, Cig., Jan.
  99. kriticīzəm, -zma, m. kritična metoda modrovanja, der Kriticismus, Cig. (T.), Lampe (D.).
  100. krivomę̑jka, f. = postolka, BlKr.

   6.901 7.001 7.101 7.201 7.301 7.401 7.501 7.601 7.701 7.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA