Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (73.848-73.947)

  1. vzrẹ́ti se, -zrèm se, vb. pf. emporblicken, Met., Burg. (Rok.).
  2. vzríniti se, -rı̑nem se, vb. pf. zum Vorschein kommen (von Hautausschlägen), Kras, BlKr.- M.
  3. vzríti, vzrı̑jem, vb. pf. aufwühlen, Cig.
  4. vzrǫ́čiti, -rǫ̑čim, vb. impf. verursachen, nk.
  5. vzročník, m. der Urheber, C., Glas.
  6. vzrojíti, -ím, vb. pf. stürmisch auffahren und aufschreien, C., nk.
  7. 1. vzròk, -rǫ́ka, m. die Ursache, der Grund, Mur., Cig., Jan., nk.
  8. 2. vzròk, -rǫ́ka, m. v. si s kom dati, sich die Hände reichen, durch Handschlag etwas bekräftigen, C.
  9. vzrokováti, -ȗjem, vb. impf. verursachen, veranlassen, Guts.- Cig., DZ., nk.; — hs.
  10. vzrokováti se, -ȗjem se, vb. impf. sich zum Gruß gegenseitig die Hände reichen, Hal.- C.
  11. vztéči, vztéčem, vb. pf. wüthend, toll werden, Meg., Mik., Krelj- M.; — vztę́kəł, wüthend, toll, rasend, Meg., Dict., Mik., Krelj- M., Jsvkr.; v. pes, Mik., Levst. (Nauk); vztekli ino nespametni ljudje, Dalm.; — prim. 3. steči 2), stekel.
  12. vztẹ́kati, -tẹ̑kam, vb. impf. ad vzteči, rasen: ljudje divjajo ino vztekajo zoper Boga, Dalm.
  13. vzteklọ̑st, f. die Wuth, die Tollheit, Meg., Alas., Boh.- M., Cig. (T.), DZ., Bes.; — v. srca, Dalm.
  14. vztəkníti se, vztáknem se, vb. pf. = vzpeti se ( n. pr. na drevo), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
  15. vztíkati se, -tı̑kam, -čem se, vb. impf. ad vztekniti se; = vzpenjati se ( n. pr. na drevo), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.); klettern, Jan., C.
  16. vztǫ́žiti se, -i se, vb. pf. vztoži se mi, es verdrießt mich, Dalm.
  17. vztrájati, -jam, (-jem), vb. pf. ausdauern, verharren, nk.
  18. vztrájnost, f. die Ausdauer, nk.; — das Beharrungsvermögen, Sen. (Fiz.).
  19. vztrepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. erzittern, erbeben, Jan. (H.); — prim. strepetati.
  20. vztrpẹ́ti se, -ím se, vb. pf. aushalten: vztrpeti se ne moremo, da ne bi, wir können nicht umhin —, Navr. (Let.).
  21. vzȗpati se, -am se, vb. pf. sich getrauen, C.
  22. vzvečę̑rək, -rka, m. der Nachmittag, ogr.- C.
  23. vzveličáłən, -łna, adj. = zveličalen, seligmachend, beseligend, C.
  24. vzveličálọ, n. das religiöse Heilmittel, C.
  25. vzvelı̑čati, -am, vb. pf. = zveličati, nk.
  26. vzveličı̑telj, m. der Seligmacher, C.
  27. vzvẹ̑st, f. na vzvest dati, bekannt machen, ogr.- C.
  28. vzvẹstíti, -ím, vb. pf. berichten, verkündigen, ogr.- C.
  29. vzvẹ́ščati, -am, vb. impf. ad vzvestiti, ogr.- C.
  30. vzvídẹti se, -vı̑di se, vb. pf. vzvidi se mi, ich befinde es für gut, C., nk.
  31. vzvíhati, -am, vb. pf. hinaufbiegen, Cig.; — v. se, sich hinaufkrümmen, Cig.
  32. vzvíjati, -am, vb. impf. ad vzviti; v. se, sich emporranken, Cig.
  33. vzvísiti, -vı̑sim, vb. pf. erhöhen, C.; vzvišen, erhöht, erhaben (tudi pren.), nk.
  34. vzvı̑šati, -am, vb. pf. erhöhen, erheben, Jan., C.
  35. vzvı̑šək, -ška, m. 1) die Steigung, Cig. (T.); — 2) die Anhöhe, C., Levst. (Pril.).
  36. vzviševáti, -ȗjem, vb. impf. ad vzvisiti, vzvišati; nk.
  37. vzvíti, -víjem, vb. pf. aufbiegen, Cig.
  38. vzvọ̑d, m. der Hebel, (zod), Kneža ( Tolm.)- Erj. (Torb.), Sen. (Fiz.).
  39. vzvọ̑d, f. = vzvod m., (zud) Lašče- Erj. (Torb.).
  40. vzvòj, -vója, m. der Schraubengang, das Gewinde, C., DZ.
  41. vzvółžiti se, -im se, vb. pf. verderben, abstehen (von Speisen, Getränken), C.
  42. vzvráčati se, -am se, vb. impf. zurückkehren, ogr.- C.
  43. vzvrátən, -tna, adj. Rück-: vzvrȃtnọ delovanje, die Rückwirkung, vzvratno delovati, rückwirken, reagieren, vzvratna premena glasov, die Rückverwandlung der Laute, h. t.- Cig. (T.); vzvratni odgovor, die Rückantwort, Jan. (H.).
  44. vzvrȃti, f. pl. = kos zemlje konci njive, die Ackerwende, Lašče- Erj. (Torb.); — prim. zvrati.
  45. vzvrȃtnik, m. = vzvrati, BlKr.
  46. vzvrẹ́či, vzvȓžem, vb. pf. projicieren, Cig. (T.); — prim. vzmetati.
  47. vzvŕniti, -nem, vb. pf. = izvrniti: vzvrnjen, verkehrt, Erj. (Som.).
  48. vzvrnję́čiti se, -ę̑čim se, vb. pf. in Zank gerathen, vzhŠt.- C.
  49. vžę́łčən, -čna, adj. selten, Guts., Jan., Guts. (Res.); — prim. želčen.
  50. vžgȃłəc, -łca, m. = zavrelica, verdorbener Wein, Mur., Cig., C.
  51. vžgalı̑n, m. der Brand bei Bäumen, C.
  52. vžgalı̑nəc, -nca, m. = vžgalec, Celjska ok.- C.
  53. 1. vžgáti, vžgèm, vb. pf. einbrennen; v. znamenje, brandmarken.
  54. 2. vžgáti, vžgèm, vb. pf. anzünden; v. luč, svečo; v. se, Feuer fangen, sich entzünden; — entflammen, anfeuern, Cig., Cig. (T.); za srečo človeštva vžgan, Preš.; on se hitro vžge, er ereifert sich schnell, er sprudelt leicht auf, Cig.; — iz: vz-žgati.
  55. 1. vžìg, -žíga, m. das Brandmal, Cig.
  56. 2. vžìg, -žíga, m. 1) die Entzündung, Cig.; — 2) der Brand beim Obste, C.
  57. 2. vžigálọ, n. das Feuerzeug, der Zünder, Cig.; zračno v., ein pneumatisches Feuerzeug, Sen. (Fiz.).
  58. 1. vžígati, -am, vb. impf. ad 1. vžgati; einbrennen; znamenja v.
  59. 2. vžígati, -am, vb. impf. ad 2. vžgati, anzünden; — entflammen; v. se, sich entzünden, entbrennen.
  60. vžláhtiti se, -im se, vb. pf. sich in die Verwandtschaft einverleiben, M.
  61. vžúpiti, -im, vb. pf. einpfarren, C., nk.
  62. z, praep., išči pod s.
  63. zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.- Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.- Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.- Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.- Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.- Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar- Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.- Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.- C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj ( nav. zakaj?) warum? za to, deshalb ( nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.- Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.- Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče- Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.- C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.- Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.- Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. ( Št.)- Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.- Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči ( eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, ( opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.
  64. zaárati, -am, vb. pf. z. kaj, durch das Angeld sich den Kauf einer Sache sichern; z. koga, durch das Angeld jemanden zum Verkaufe verpflichten, Fr.- C.; z. se, das Angeld geben u. sich dadurch zum Kauf verpflichten, Polj.
  65. zaȃre, f. pl. der Ackerrand, Fr.- C.; — prim. vzare.
  66. zabȃdati, -am, vb. impf. ad zabosti; 1) hineinstechen, hineinstoßen; z. kaj v kako reč; — z. v koga (z besedami), sticheln, Erj. (Torb.); — 2) abstechen; telce, piščance z., Npes.-Vraz.
  67. zabȃdavo, adv. = zastonj, umsonst, vergebens, vzhŠt.- C., jvzhŠt.; — prim. badava.
  68. zabájati, -jam, -jem, vb. pf. verzaubern, Mur., Glas.
  69. zabaluštráti se, -ȃm se, vb. pf. im Reden etwas sagen, was man nicht sollte, sich verpuffen, (-bale-), Cig.; z. se v govorjenju, C.
  70. zabarantáti, -ȃm, vb. pf. = barantaje zapraviti.
  71. zabȃrati, -am, vb. pf. durch Nachfrage sich den Kauf sichern: dva prašička sem pri njem zabaral, Polj.
  72. zabȃrvati, -am, vb. pf. verfärben, Cig.
  73. zabásati, -bȃšem, vb. pf. verstopfen, zustopfen; — z. se, zu viel essen, Z.
  74. zabȃva, f. 1) die Ungelegenheit, die Belästigung, die Behelligung, die Plage, Dict., C., Vod. (Izb. sp.); zabavo delati komu, jemanden belästigen, Krelj, Kast.; — das Hindernis, Cig.; na močvirju se ni bati prevelike zabave, Levst. (Močv.); da ne bom imel zabave, um nicht Anstände zu haben, Prim.; — die Neckerei, die Chicane, Cig., Jan., M.; fantje napravijo, kakor Dolenjci pravijo "zabavo" ali prepir, SlN.; zbadljive zabave, Levst. (Zb. sp.); — 2) (po drugih slov. jezikih) die Unterhaltung, die Kurzweile, Cig., Jan., nk.
  75. zabȃvati, -am, vb. impf. unterhalten, nk.; — pogl. zabavljati 3).
  76. zabávən, -vna, adj. 1) lästig, Dict., C.; ne bodi mi z.! Krelj; zabavno delo, eine lästige, zeitraubende Arbeit, Kras; — 2) (po drugih slov. jez.) kurzweilig, unterhaltend, Unterhaltungs-, Cig., Jan., nk.; zabavno smešen, drollig, Cig. (T.).
  77. zabȃvica, f. dem. zabava 2): eine kleine Unterhaltung, Zora.
  78. zabavíšče, n. der Unterhaltungsort, nk.; z. malim otrokom, ein Kindergarten, Cig. (T.), otročje (otroško) z., nk.
  79. zabáviti, -bȃvim, vb. pf. 1) aufhalten, zurückhalten, Habd.- Mik.; delo jo je zabavilo dostikrat do kasne noči, LjZv.; — verweilen: z. se okoli česa, Cig. (T.); — 2) otroka z., das Kind besänftigen, stillen, M., Z.; — 3) z. se, sich zerstreuen, sich unterhalten, Cig., Cig. (T.); (po drugih slov. jezikih).
  80. zabȃvkati, -kam, -čem, vb. pf. = zalajati, Z., jvzhŠt.
  81. zabavljáč, m. kdor zabavlja: der Glossenmacher, der Stänker, der Spötter, C., nk.
  82. zabávljanje, n. 1) die Beschäftigung: sveto z., kajk.- Valj. (Rad); — 2) neckhafte Bemerkungen oder Ausstellungen; gorka ga je zgrabila nad Simeonovim nesramnim zabavljanjem, Ravn.; — 3) das Unterhalten, nk.
  83. zabávljati, -am, vb. impf. ad zabaviti; 1) aufhalten, zurückhalten, jemandem (mit Fragen, mit Anliegen) lästig fallen: z. koga, C.; z. se s kom, mit jemandem Umgang pflegen, C.; — Hindernisse bereiten, ungelegen sein, Dict.; deževje jim zelo veliko zabavlja, da grozdje ne zreja, Vrtov. (Vin.); — 2) neckhafte Ausstellungen, Glossen machen, stänken, Cig., Jan., Cig. (T.), Kr.; z. čemu, črez kaj, Cig., Kr.; z. na ženske, Jurč.; z. komu; mar bi pustil, da mi zabavlja? soll ich mich von ihm chicanieren lassen? Cig.; zabavljali so si, es sind Neckereien vorgefallen, Cig.; — 3) den Hof machen: z. žensko, Savinska dol.- DSv.; — unterhalten, amüsieren, z. se, sich unterhalten, (po drugih slov. jezikih), Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  84. zabavljȃvəc, -vca, m. = zabavljivec 1), kdor zabavlja, Valj. (Rad).
  85. zabavljíca, f. die Stichelrede, Cig. (T.); die Spottrede, das Spottwort, Nov.; — das Spottgedicht, die Satire, Cig., Jan., Cig. (T.); ein satirisches Epigramm, Jan. (H.).
  86. zabavljı̑čar, -rja, m. der Satirenschreiber, Cig.
  87. zabavljìv, -íva, adj. 1) lästig, Dict.; — 2) stänkerisch, händelsüchtig, Mur., Cig., Jan., C.; — 3) satirisch, Cig., Jan., nk.
  88. zabavljı̑vəc, -vca, m. 1) der Glossenmacher, der Stänker, Cig., Jan.; — 2) der Satiriker, Cig.; — 3) die Spottdrossel, Jan.
  89. zabavljı̑vka, f. die Glossenmacherin, die Stänkerin, Jan.
  90. zabavljívost, f. die Neigung zu neckischen Bemerkungen, Mur., Cig.
  91. zabȃvnik, m. 1) der Unterhalter, Cig.; ( polj., rus.); — 2) das Unterhaltungsbuch; der Almanach, C., nk.
  92. zabẹ́gati, -am, vb. pf. verlegen machen, Jan., C.; zabegan, verlegen, Cig. (T.).
  93. zabẹ́gniti, -bẹ̑gnem, vb. pf. versagen: od samega strahu jej govor zabegne, da ni mogla ne besedice ziniti več, Kres.
  94. zabeketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. zu blöken anfangen, aufblöken, Cig.
  95. zȃbẹł, -la, m. = zabela, Mur., Mik., ogr.- Valj. (Rad).
  96. zabẹ̑la, f. das Fett zum Schmalzen der Speisen; tudi: zȃbẹla, Valj. (Rad).
  97. zabẹlẹ́ti, -ím, vb. pf. weiß erglänzen, Jan. (H.).
  98. zabẹlẹ́žati, -am, vb. impf. ad zabeležiti; anmerken: župan zglasbe zabeleža, Levst. (Nauk).
  99. zabẹlẹžávati, -am, vb. impf. = zabeleževati: z. kaj v pratiko, Levst. (Nauk).
  100. zabẹlẹ̑žba, f. die Anmerkung, die Aufzeichnung, die Notierung, DZ., nk.

   73.348 73.448 73.548 73.648 73.748 73.848 73.948 74.048 74.148 74.248  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA