Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (73.248-73.347)

  1. vrı̑njenəc, -nca, m. der Eindringling, Cig., nk.
  2. vrı̑sk, m. 1) ein hellstimmiges Geschrei, das Freudengeschrei, das Jauchzen; In trum se šum in vrišč in vrisk, Se turški boben sliš' in pisk, Preš.; — 2) nekaj zelo kislega: kislo kakor vrisk, ( t. j. tako kislo, da človek, če je pokusi, zavriska ali zavrešči); — der Essig, Cig., nk.; kisli vrisk, ki mu pravi vino, Jurč.
  3. vrı̑ska, f. ein helles Geschrei, Mur., Kr.- Valj. (Rad).
  4. vriskáč, m. 1) der Jauchzer, Cig.; — 2) rjavi v., rother Brüllaffe (mycetes seniculus), Erj. (Ž.).
  5. vrískati, -skam, -ščem, vb. impf. hellstimmig schreien; jauchzen; od veselja v.; Po gorah grmi in bliska, Ljubček pa po polju vriska, Npes.- Valj. (Rad); — (vriščem, Štrek., Ben.- Kl.).
  6. vriskèt, -ę́ta, m. helles Geschrei, C.
  7. vrisketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. hellstimmig schreien, jauchzen, Cig., C.
  8. vrískniti, vrı̑sknem, vb. pf. hell aufschreien, aufjauchzen.
  9. vrísniti, vrı̑snem, vb. pf. = vriskniti, Cig., M.
  10. vrı̑šč, m. = vrisk 1), hellstimmiges Geschrei, der Lärm.
  11. vríščati, -ím, vb. impf., pogl. vreščati.
  12. vríti, -rı̑jem, vb. pf. einwühlen, Cig.; — eingravieren, Jan.; — v. se, sich hineindrängen, Let.
  13. vrı̑tnik, m. der Fußstoß, der Fußtritt, Kras- Erj. (Torb.).
  14. vritnjáčiti, -ȃčim, vb. pf. v. koga = v rit ga suniti, C.
  15. vrı̑tnjak, m. = vritnik, C.
  16. vrívati, -am, vb. impf. ad vriniti; hineinschieben, hineindrängen; — v. komu kaj, jemandem etwas aufzudringen suchen; — v. se, sich hineindrängen; — sich eindrängen, sich aufdrängen; — misli se vrivajo, Gedanken drängen sich auf, steigen auf.
  17. vŕkati, -am, vb. impf. 1) quaken, Mur., Cig.; — 2) girren, M., Z.
  18. vȓkəłnica, f. = sredpostna sreda, (ker na ta dan vrklo vpikavajo v zemljo), Trst. ( Glas.).
  19. vȓklica, f. dem. vrkla, Jan.
  20. vrklìn, -ína, m. = pletena vrša v ribjo lov, der Garnsack, ( nam. brklin, prim. burkla?) Srpenica ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  21. vȓł, vŕla, adj. bieder, brav, wacker, vortrefflich, Mur., Cig., Jan., Mik., nk.; — schön (von Menschen), zapŠt.- C.; — vrlo, adv. sehr, tüchtig, stark, nk.
  22. vrlák, m. der Biedermann, Bes., Let.
  23. vȓləc, -lca, m. = mramor, die Maulwurfsgrille, kajk.- Valj. (Rad).
  24. 2. vrlína, f. 1) die Zaunöffnung, Mik., BlKr.; (črez vrlino vozijo na njivo, na vrt; tam napravijo leso ali pa zagrade z vejevjem, BlKr.); sploh veča luknja v ograji ali steni, zidani in leseni, Dol.; — 2) aus Brettern gemachtes Gartenthor, M.; = lesa, vrnila, Levst. (Pril.).
  25. vŕnčati, -ím, vb. impf. murren, C.; — prim. vrčati.
  26. vrníla, f. eine hölzerne Hofthür, V. ( Rib.)- Cig.; = lesa, ki zapira vrzel, Cv.; — tudi pl. vrnile, eine von selbst zugehende Feldthür, Polj., SKr.; odpirati učenjaški pretiranosti vrnile in vrzeli, Cv.; — (pravilneje menda: vrníla n. pl. prim. vrnilo).
  27. vrnílọ, n. vratca ali lesa, ki se sama odpira in zapira, Burg. (Rok.), Notr.; — der Drehbaum, Cig.
  28. vŕniti, -nem, vb. pf. 1) umkehren machen, zurücktreiben, abwenden, C.; v. živinče na paši; grešnika vrniti od greha, Jap. (Sv. p.); v. vedomca = gredočega vedomca ogovoriti in s tem vzdramiti, Tržaška ok.- LjZv.; — 2) v. se, zurückkehren, zurückkommen; domov se v.; — 3) zurückerstatten, zurückgeben; zurückzahlen, dolg v.; — erwidern; v. pozdrav; — vergelten, v. komu, kar mu je hudega storil.
  29. vrnję́ka, f. der Streit, der Zank, Cig., vzhŠt., ogr.- C.; — prim. vrnčati.
  30. vrnję́kati, -am, vb. impf. zanken, zwisten, C.; — prim. vrnčati.
  31. vròč, vrǫ́ča, adj. heiß; vroča voda; vroč dan; vroče je; vroče mi je.
  32. vrǫ́čati, -am, vb. impf. ad vročiti; einhändigen, zustellen, Cig., Levst. (Nauk), nk.
  33. vročekŕvən, -vna, adj. heißblütig, ogr.- M., nk.
  34. vročekȓvnež, m. der Heißblütige, nk.
  35. vročekȓvnik, m. der Heißblütige, nk.
  36. vročeváti, -ȗjem, vb. impf. = vročati; einhändigen, zustellen, Cig., Jan., M., Levst. (Nauk), nk.
  37. vročevȃvəc, -vca, m. der Einhändiger, der Zusteller, Jan. (H.).
  38. vročíti, -ím, vb. pf. einhändigen, zustellen, Guts.- Cig., Mur., Jan., C., DZ., nk.
  39. vročníca, f. 1) hitziges Fieber, Mur., Cig., Jan., nk.; — das Gallenfieber, C.; — 2) vrǫ̑čnica, das Quellwasser, Klanec ( Ist.)- Erj. (Torb.); ( nam. vrotčnica, prim. vrotek 1)).
  40. vročník, m. der Zusteller, Levst. (Nauk).
  41. vročọ̑st, f. die Hitze, Meg., Dict., Dalm., Kast.
  42. vrojèn, -éna, adj. ( part.) = prirojen, angeboren, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  43. vrojíti se, -ím se, vb. pf. infolge eines Schwarmes sich anbauen ( v. Bienen), V.-Cig.
  44. vrǫ̑tək, -tka, m. 1) die Quelle, C.; — 2) = vrenje: od vrotka jesti, ne pa vse prestano, BlKr.; — 3) = penasta skorja na kuhi, ko se kuha in vre, ki jo je treba z žlico posneti, BlKr., Dol.
  45. vŕpati, vȓpam, -pljem, vb. impf. = vrtati, grebsti, kopati, C., Z., Dol.; — abzunöthigen suchen, C.
  46. vȓskati, -am, vb. impf. knirren, knirschen ( v. Sande), Cig.
  47. vȓst, -ı̑, f. 1) die Reihe, C., Vest.; od treh vrsti raznih kamenov, Dalm.; z vrstjo mož za možem, der Reihe nach ein Mann nach dem andern, Levst. (Rok.); nav.: za vrstjo; brez vse vrsti, Škrb.- Valj. (Rad); — 2) die Art, Žnid.; človek moje vrsti, meinesgleichen, Z., Vrt.; ni živel v stare čase, nego za naše dobe, z mojo vrstjo in pred mojimi očmi, LjZv.; — 3) das Lebensalter, ogr.- Mik., C.
  48. vŕsta, f. 1) die Reihe; dolga vrsta hiš; po vrsti, der Reihe nach; pride mi vrsta, es trifft mich die Reihe, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Zeile; — 3) die Art, die Kategorie; boljše vrste; — der Rang: prve vrste, ersten Ranges; biti komu vrsta, jemandem im Rang gleich sein, V.-Cig., M.; človek moje vrste, meinesgleichen; hoditi z ljudmi svoje vrste; — Kraljestvom našim ni vrste (haben nicht ihresgleichen), Npes.- Vod. (Pes.); — 4) das Lebensalter, Mik.; s kom si v ravni vrsti biti, mit jemandem im gleichen Alter stehen, C.; — v vrsto stopiti, k vrsti priti, gescheit werden, in die Vernunftjahre treten, C., Z.; — vrstà, Gor.- Valj. (Rad).
  49. vrstáti se, -ȃm se, vb. impf. = vrstiti se: vrsta se druga zgodba za drugo, Zv.
  50. vŕstən, -tna, adj. 1) Reihen-: vȓstni števnik, die Ordnungszahl, Jan. (H.); — 2) specifisch, Cig.; vrstni razloček ali beleg, specifischer Unterschied, Cig. (T.); — 3) tüchtig, vortrefflich, Jan., SlN., BlKr.- Navr. (Let.); — 4) gleichalterig, Cig.; — ( großjährig, M., C., Z.).
  51. vrstíca, f. dem. vrsta; die Zeile.
  52. vrstíti, -ím, vb. impf. in eine Reihe stellen, reihen, Mur., Cig., Jan.; — nach der Art ordnen, classificieren, Cig., Jan.; — der Reihe nach reichen: majoliko so vrstili iz rok v roke, Jurč.; — v. se, abwechseln, sich ablösen, nach der Reihe abwechselnd thun; dnevi in noči se vrstijo; vrstimo se pri delu; der Reihe nach gelangen: Od brata do brata vrsti se bokal, Levst. (Zb. sp.).
  53. vrstník, m. der Altersgenosse, der Zeitgenosse.
  54. vrstnják, m. = vrstnik, Cig., BlKr.- DSv.
  55. vȓš, m. = vrša, Cig., Ist.- Erj. (Torb.).
  56. vȓš, -ı̑, f. das Getreide, Dict.- Mik., Jan.; nasad vrši, Dict.- Mik.
  57. vŕša, f. die Fischreuse, Dict., Mur., Cig., Jan., Dalm., Hip. (Orb.), ogr.- Raič ( Nkol.); = pleten koš v ribjo lov, Vrt., Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.), Dol.; moreš-li mrežo napolniti z njegovo kožo in vršo z njegovo glavo? Dalm.; raku nastavljajo vrše, sake in mreže, Erj. (Izb. sp.).
  58. vršȃj, m. die zum Austreten oder Ausdreschen bestimmte Getreidelage, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.; = nasad prosa, ki ga živina ovrši, hodeč po njem na okrog, M., BlKr.; — ein Haufe ausgedroschenen Getreides, Kras- Mik., vzhŠt.; — ein Haufe ausgeworfelten Getreides, Cig., M., C., Dol., Goriš.; — = kup: vršaji zlata, Levst. (Zb. sp.).
  59. vŕšati, -ím, vb. impf. = vršeti: mrzel veter je vršal okolo naju, Glas.; na lipi je vršalo, LjZv.
  60. vȓšəc, -šca, m. dem. vrh, Valj. (Rad); der Gipfel, Cig.
  61. vȓšək, -ška, m. = vršec, Cig.
  62. vršę̑l, m. 1) = barka, Gor.- Cig.; — 2) = 2. vršelo, Vod. (Izb. sp.), (napačno); — prim. it. vascello = barka.
  63. 1. vršẹ́lọ, n. die Schar, Mur., Cig., Jan., C., Met., Ravn.; v. ptičev, V.-Cig.; v. plašnih golobov, Navr. (Let.).
  64. 2. vršẹ́lọ, n. der Mastbaumkorb, Mur., C.; — prim. vršel 2) (?).
  65. vŕšən, -šna, adj. Gipfel-, M., C.
  66. vršenẹ́ti, -ím, vb. impf. = vršeti, C.
  67. vršeníti, -ím, vb. impf. 1) erheben, C.; — 2) v. se, sich heben, wachsen, gedeihen: travnik se po dežju vršeni, ( pren.) v. se v dobrem ogr.- C.; med travo se vršeni lepo divje cvetje, ogr.- Valj. (Rad); — 3) v. se, sich tummeln: vidimo, kak se vršenijo male dekličke okoli svojih cvetnih gred, ogr.- Valj. (Rad); bistro se vršenijo mlade žabice v vodi, ogr.- Valj. (Rad).
  68. vŕšənj, -šnja, m. der Dreschmonat (August), C.
  69. vršẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, sausen, brausen; Ko oster piš skoz zrelo rž, Tako so te (pošasti) vršele, Preš.
  70. vršìč, -íča, m. dem. vrh; der Baumgipfel; — die Zweigspitze; mlad vršič odtrgati.
  71. vršı̑čək, -čka, m. dem. vršič; das Gipfelchen; vršičke pelina v vino dejati; — die Blume an einem Geschwüre, Cig.
  72. vršíčevje, n. coll. die Baumgipfel; — die Zweigspitzen.
  73. vršíčevlje, n. coll. der Schmalstrahl (stenactis bellidiflora), Bilje pod Gorico- Erj. (Torb.).
  74. vršíčiti, -ı̑čim, vb. impf. mit Gipfeln (Spitzen) oben versehen, Cig.
  75. vršı̑čje, n. coll. die Baumgipfel; — die Zweigspitzen.
  76. vršı̑čkati, -am, vb. impf. v. trte, t. j. vršičke jim prirezavati, M., Vrtov. (Vin.).
  77. vršı̑telj, m. der Vollzieher, Jan., DZ.
  78. 1. vršı̑təv, -tve, f. das Austreten des Getreides, Habd.- Mik., Jan.
  79. 1. vršíti, -ím, vb. impf. das Getreide mit Vieh austreten, Cig., Jan., Notr., Dol., jvzhŠt.; nemaš volu, kir (= ki) vrši, gobca zavezati, Dalm.; v. s kolesi in konji, Dalm.; s konji proso vrše, Dol.
  80. 2. vršíti, -ím, vb. impf. 1) zu Haufen bringen, Haufen machen, Cig., Rib.- M.; häufen, aufhäufen, Mur., Cig.; stog v., dem Heuschober die Kegelform geben, Cig.; krompir v. (anhäufeln), V.-Cig.; — 2) ausüben, vollziehen, Jan., Mik., nk.; svoj uradni posel v., DZ., nk.; mašo v., Messe lesen, Svet. (Rok.); — begehen, abhalten, C.; — v. se, vor sich gehen, geschehen, stattfinden, Jan., BlKr.- M., nk.; zdaj se maša vrši, jetzt wird die Messe gelesen, BlKr.- M.; naj se vrši volja božja, es geschehe der Wille Gottes, BlKr.- M.; dela na vodi vrše naj se po zakonih o vodah, Levst. (Nauk).
  81. 1. vršník, m. die Getreideabgabe an die Grundherrschaft, der Getreidezins, Št.- Cig., Jan., Mik., C.
  82. 2. vȓšnik, m. der Scheitelpunkt, der Culminationspunkt, Jan. (H.).
  83. vȓšnjak, m. 1) der obere Mühlstein, der Laufer, Cig., C.; — 2) gornji počrezni kamen pri vratih, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
  84. vršȗljək, -ljka, m. neki del vrše, Dol.
  85. 1. vr̀t, vŕta, m. 1) der Garten; na vrtu, im Garten; — 2) = ograjena košenica, Polj.
  86. 2. vr̀t, vŕta, m. 1) der Bohrer, Celjska ok.- C.; — 2) das Bohrloch, C.; das Loch übhpt., Habd.- Mik., C.; — (vrt, f., Jan.).
  87. vrtáč, m. 1) = človek, ki vrta, der Bohrer, Cig., Jan.; — 2) der Reiber (ein Wirbel an den Fenstern), V.-Cig.
  88. vrtáča, f. 1) der Wasserwirbel, Mur., Jan., C., Mik.; — 2) das Drehkreuz im Zaun: plotova vrtača pri lesi, Zv.
  89. vrtáčiti se, -ȃčim se, vb. impf. sich drehen ( zaničlj.), Z., ZgD.
  90. vŕtałnik, m. das Bohrwerkzeug, Mur., Kor.- Cig.
  91. vŕtalọ, n. 1) das Bohrwerkzeug, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) der Grübler, Cig.; — 3) der Drilling (in Mühlen, Uhren u. dgl.), Cig.; — 4) ein Ding, das sich beständig dreht, GBrda.
  92. vȓtanica, f. der Löwenzahn (leontodon taraxacum), C.
  93. vrtanína, f. das Bohrmehl, Cig.
  94. vrtȃnj, m. 1) die Windung, Habd.- Mik.; — 2) veliki ženitovanjski kolač, ki navadno visi nad nevesto, C., BlKr.- Let.
  95. vrtánja, f. 1) der Wasserwirbel, Mur., Cig., Jan., Met.; morska v., der Mahlstrom, Cig.; — 2) eine Art Kuchen, C.
  96. vŕtanje, n. 1) das Bohren; — 2) das Grübeln; slovniško v., grammatische Grübeleien, Levst. (Zb. sp.).
  97. vrtánjək, -njka, m. eine Art kreisförmiger Kuchen (ein Hochzeitsbrot), ogr.- C.; = v krog zasukan kruh iz pšenične moke z lepotičjem na sredi, C., Ščav.; — pl. vrtanjki, der Strudel (als Speise), ogr.- C.
  98. vrtár, -rja, m. der Gärtner, C., Boh., Levst. (Pril.), SlN., Dol.; moder, umetalen v., Trub.
  99. vŕtati, vȓtam, vb. impf. 1) bohren; — 2) grübeln; v. in premišljevati, Glas.; toliko časa so vrtali, da so pravo našli, Erj. (Izb. sp.).
  100. vrtȃvčən, -čna, adj. munter, lebhaft, Cig.

   72.748 72.848 72.948 73.048 73.148 73.248 73.348 73.448 73.548 73.648  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA