Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (73.048-73.147)

  1. vránək, -nka, m. 1) neka trta, vzhŠt.- Erj. (Torb.); der Name mehrerer blauer Trauben, Št.- Trumm.; bes. die Bettlertraube, Trumm.; — 2) der Kreuzbaum (ricinus), Cig., Medv. (Rok.).
  2. vránica, f. 1) die Milz; — 2) neka hruška, Ponikve (Goriš.)- Erj. (Torb.); — die Schwalbenwurz (cynanchum vincetoxicum), Drežnica ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  3. vrȃnič, m. dem. vran; junger Rabe, Cig., C.
  4. vráničən, -čna, adj. 1) Milz-; — 2) milzsüchtig, Cig.
  5. vráničnica, f. die Milzsucht, Cig.
  6. vráničnik, m. das Milzkraut (chrysosplenium), Medv. (Rok.).
  7. vranílọ, n. das schwarze Pigment im Auge, Cig. (T.).
  8. vrȃnj, m. der Spund, Cig. (T.), Mik., BlKr.- M.
  9. 1. vrȃnjak, m. der Rabenkoth, Cig.
  10. 2. vranják, m. der Spundbohrer, Jan. (H.).
  11. vrȃnjək, -njka, m. der Spundzapfen, Jan. (H.).
  12. vrȃnjica, f. der Hahnenfuß (ranunculus sp.), Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — der Eisenhut (aconitum), Cig., Jan., Vrt.
  13. 1. vránka, f. 1) kozje ime, Erj. (Torb.); — 2) neka hruška, Ip.- Erj. (Torb.); — 3) der scharfe Hahnenfuß (ranunculus acer), C., SlGor.- Erj. (Torb.).
  14. 2. vránka, f. = vranica, die Milz, C., Dol.; v. ali slezena, Hip. (Orb.).
  15. vranọ̑st, f. die Schwärze, Mur., Cig.
  16. vrȃnov, adj. verteufelt, C.; — prim. vran 2).
  17. vrȃnski, adj. Raben-, Mur.
  18. vrȃnščak, m. der Rabenkoth, Mur.
  19. vrȃpa, f. die Runzel der Haut, Meg., Guts.- Cig., Mur., Jan., Mik.; rakaste vrape ('rape') po deblu z dletom izdolbsti, Pirc; vrape, der Misswuchs (etwas fehlerhaft Gewachsenes), V.-Cig.
  20. vrȃpati, -am, vb. impf. runzelig machen, Dict.
  21. vrápav, adj. runzelig, Dict.- Mik., Guts., Mur., Jan.; vrapava repa, redkev, Mur., SlGor.; mit Misswuchs behaftet, Cig.; pšenica je vrapava, če je zrnje jamasto in mršavo, ne polno, jvzhŠt.; — uneben, rauh, (rapav) Gor.
  22. vrápavica, f. eine runzelige Rübe, Mur., Jan., Cig.
  23. vrápiti se, vrȃpim se, vb. impf. sich runzeln, Št.- Cig., C.
  24. vrȃsk, m. = vraska, Trub.- Mik.
  25. vrȃska, f. die Runzel der Haut, Meg.- Mik., Guts.- Cig., Mur., Jan., Fr.- C.; — ( pren.) cerkev nema madežev ali vrask, Dalm.; — die Ritze, der Riss, Fr.- C.; — die Narbe, C.
  26. vráskav, adj. runzelig, Habd.- Mik., Mur., Jan.; on me je vraskavega storil, Dalm.; — ritzig: v. les, C.
  27. vrástati se, -am se, vb. impf. ad vrasti se; = vraščati se: deklica se mi je od dne do dne bolj vrastala v srce, Jurč.
  28. vrȃstək, -tka, m. die Krystallgruppe, Erj. (Min.).
  29. vrásti, vrástem, vb. pf. einwachsen, Cig.; nav.: v. se; vrastel, eingewachsen, Cig. (T.); vrasla oblica, eingewachsene Kugel, Erj. (Min.).
  30. 2. vrȃštvọ, n. 1) die Arznei, das Heilmittel, Mur., Cig., kajk.- Valj. (Rad), Slom., BlKr., jvzhŠt.; — 2) die Heilkunde, Cig., Jan.
  31. vrȃt, vrȃta, vratȗ, m. 1) der Hals; — 2) der Griffel ( bot.), Cig. (T.); — 3) der Griff an der Violine, V.-Cig.; — 4) = kos zemlje konci njive, (ker se ondukaj orač s plugom obrača nazaj), die Ackerwende, der Rasenrain, Z., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.), Tolm.- Erj. (Torb.), BlKr.; = pl. vrati, Cig., C.
  32. vráta, n. pl. 1) die Thür, das Thor; velika v., das Hauptthor; med vrati, in der Thür; eden drugemu vrata podajejo, sie kommen nacheinander; — der Engpass, Jes.; — 2) der Quandelcanal im Kohlenmeiler, Mune v Čičih- Erj. (Torb.); — 3) der Zettelrahmen bei den Webern, V.-Cig.
  33. vratár, -rja, m. der Thürwärter, der Portier; — der Pförtner beim Magen, Erj. (Som.).
  34. vrataríca, f. die Thürhüterin, die Thürwärterin, Krelj, Trub., Dalm., Jap. (Sv. p.).
  35. vratáriti, -ȃrim, vb. impf. Thürwärter, Portier sein, Cig.
  36. vratárnica, f. die Thürwärter- oder Portierstube, Ravn.- M., Savinska dol.
  37. vratȃrstvọ, n. das Amt, die Stelle eines Thürwärters, Cig.
  38. vrátca, -təc, n. pl. dem. vrata; das Thürchen, das Pförtchen; — das Fassthürlein, C., Št.; — das Thürlein am Taubenschlag, Cig.; — das Flugloch am Bienenstock, Cig., Jan.; — das Hosenthürl, der Hosenlatz, Dol.
  39. vrȃtəc, -tca, m. dem. vrat; 1) das Hälschen; — 2) beli v., eine Art Wucherkraut (chrysanthemum parthenicum), Josch.
  40. vratìč, -íča, m. dem. vrat; 1) das Hälschen; — 2) das Rainfarnkraut (tanacetum vulgare), Guts.- Cig., Mur., Jan., Josch, Tuš. (Št. l. č.); — tudi: vrȃtič.
  41. vratíka, f. das Rainfarnkraut (tanacetum vulgare), Ščav.- Pjk. (Črt.).
  42. vratíłce, n. die Spuldille am Spinnrad, jvzhŠt.- C.
  43. vratílọ, n. die Welle, der Wellbaum, Cig. (T.); bes. der Wellbaum am Webstuhle, der Weberbaum, der Garnbaum, Cig., Jan.; tkalčje v., Habd., Dict.- Mik., Dalm.
  44. vratı̑njak, m. der Hals, C.
  45. vrȃtnica, f. 1) der Thürflügel, Mur., Cig., Jan.; duri na vratnice, die Flügelthür, Levst. (Pril.); — pl. vratnice, die verschiebbare Tennenthür, C.; — 2) die Pfortader, Erj. (Som.).
  46. 1. vratník, m. 1) der Kragen, Cig., Hip. (Orb.), UčT.; bes. der Mantelkragen, C.; — 2) der Einschnitt am Ende eines Balkens: debla imajo na konceh vratnike vrezane, da se dobro sklepajo, Zv.; — 3) die Ackerwende, C.; — 4) das Halskraut (campanula trachelium), C.; — tudi: vrȃtnik.
  47. 2. vrȃtnik, m. der Thürstock, C., Z.
  48. vratnják, m. = prag, die Thürschwelle, C.
  49. vratovílọ, n. = vratilo, der Weberbaum, Cig., Pot.- M., C.
  50. 1. vráziti, -rȃzim, vb. pf. einritzen, Cig.
  51. 2. vráziti, -im, vb. impf. knarren: nemazano kolo vrazi, Cig.; = škripati: če so slabša vrata, bolj vrazijo, Notr.; slab godec vrazi, Poh.; otrok vrazi (plärrt), Poh.
  52. vrȃž, -ı̑, f. 1) der Aberglaube, Mur.; — 2) die Schwarzkunst, Mur.; vraži uganjati, Ravn.
  53. vražár, -rja, m. der Wahrsager, Jan.
  54. vražáriti, -ȃrim, vb. impf. sich mit dem Wahrsagen abgeben, Jan.
  55. vražávati, -am, vb. impf. = vraževati, C.
  56. vrážda, f. 1) der Hass, ogr.- C.; — 2) die Mordsühne, kajk.- Valj. (Rad); ( hs.).
  57. vrážən, -žna, adj. 1) abergläubisch, Mur.; — 2) wahrsagerisch, Mur., Cig.; schwarzkünstlerisch, Mur.; — 3) = sovražen, feindlich, Cig.
  58. vraženík, m. der Meuchelmörder, ogr.- Valj. (Rad).
  59. vraževȃnje, n. die Zauberei, M.
  60. vraževáti, -ȗjem, vb. impf. zaubern, M.
  61. vraževȃvəc, -vca, m. der Zauberer, Vrt.
  62. vražìč, -íča, m. dem. vrag; das Teufelchen, Volk.- M., Prip.- Mik., Valj. (Rad); — ein Teufelskerl (von einem Buben), Valj. (Rad).
  63. vražíti, -ím, vb. impf. 1) = sovražiti, hassen, anfeinden, Jan., C.; Uče nas kleti in vražiti, Levst. (Zb. sp.); čebele se vraže, Levst. (Beč.); — 2) (durch Zauberei) schaden, anthun, anzaubern, Jarn., V.-Cig., C.
  64. vrȃžjak, m. der Teufelskerl: ta vražjak zavidljivi! Levst. (Zb. sp.).
  65. vrȃžnik, m. 1) der Feind, der Anfeinder, Jan., M.; — der Satan, Mur.; — 2) = vražen človek, ein abergläubischer Mensch, Navr. (Let.).
  66. vȓb, m. = vol vrbove barve, C.
  67. vŕba, f. 1) die Weide (salix); bela v., die weiße Weide, die Pottweide, der Felber (salix alba), Cig., Medv. (Rok.), Strp.; v. žalostinka, die Trauerweide (salix babylonica), Cig., Zora; = v. žalujka, Tuš. (R.); = uklonjena v., Rihenberk- Erj. (Torb.); = mila v., C.; — turska v., der Oleander, C.; — 2) črnosivkasta krava take barve, kakršne je vrba, C., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — 3) neka riba, Notr. Bistrica- Erj. (Torb.).
  68. vrbáča, f. der Weidenbaum, Mur., ogr.- C., vzhŠt.; ( eig. ein schlechter Weidenbaum, Z.).
  69. vrbánast, adj. = lisast, C.; — prim. vrbanec.
  70. vrbȃnəc, -nca, m. der Rothlauf (bei Pferden, Schafen), Cig., C.
  71. vrbȃnščak, m. mali, veliki v., die blaue Urbanitraube, vzhŠt.- Trumm.
  72. vȓbar, -rja, m. der Weidenbohrer (cossus ligniperda), Nov.
  73. vŕbast, adj. (vrbovemu deblu ali štoru podoben): unwitzig, Cig.
  74. vȓbče, -eta, m. = vol vrbove barve, C.
  75. vȓbež, m. der Tölpel, Cig.
  76. vŕbica, f. dem. vrba; eine kleine Weide; — der Vogelknöterich (polygonum aviculare), Tuš. (B.).
  77. vȓbič, m. neko jabolko, Sv. Jakob na Savi- Erj. (Torb.).
  78. vrbíčevje, n. coll. die Weiden, das Weidengebüsch, M.
  79. vrbíka, f. neka trta, C., Konjice ( Št.)- Erj. (Torb.); die Weidenrebe, grüner Kanigel, Trumm.; — neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
  80. vrbína, f. 1) ein großer Weidenbaum, C.; — 2) der Weidenwald, das Weidengehölz.
  81. vrbíšče, n. das Weidengehölz, Meg.
  82. vȓbnica, f. der Weiderich (lythrum salicaria), M.
  83. vŕbovəc, -vca, m. 1) der Weidenwald, Mur., Jan.; — 2) = koš iz vrbovih šib, Fr.- C.; — 3) das Weidenröschen (epilobium), Cig., Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — 4) neka trta, C., Celje- Erj. (Torb.), Trumm.
  84. vrbovína, f. das Weidenholz, Mur., Cig.
  85. vŕbovka, f. der Weidenbaum, Erj. (Izb. sp.).
  86. vŕbovščak, m. 1) ein stattlicher Weidenbaum, Poh.; — 2) neka trta, C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); mali v., weißer Mehlweiß, Trumm.
  87. vŕbovščina, f. das Weidenröschen (epilobium), C.
  88. vr̀č, vŕča, m. 1) der Krug; — 2) spodaj širji, zgoraj ožji škaf, ki drži 10 bokalov, jvzhŠt.
  89. vŕčast, adj. krugförmig, Cig.
  90. vŕčati, -ím, vb. impf. 1) knurren, Cig., Jan.; — schnurren, Cig., Jan.; — 2) keifen, Cig.; — v. na koga, C.
  91. vȓčək, m. dem. vrč; das Krüglein; vrček piva, ein Krügel Bier.
  92. vrčìč, -íča, m. dem. vrč, Rez.- Valj. (Rad); tudi: vȓčič.
  93. vrčȗn, m. der Keifer, Cig.
  94. vrdẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf., Cig., Polj., pogl. vardejati.
  95. vrdẹ́vati, -am, vb. impf., Cig., Jan., pogl. vardevati.
  96. vrę̑bər, adv. = navkreber, bergauf, M., Z.; rajša gre voda tri dni okolo kakor en dan vreber, Npreg. ( Notr.)- Let.; — ( nam. vzreber); — prim. reber.
  97. vrẹ́ča, f. der Sack, Guts.- Cig., Jarn., Jan., Rez.- Mik., nk.
  98. vrẹ̑čar, -rja, m. 1) der Säckler, Cig.; — 2) das Beutelthier, Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  99. vrẹ́čast, adj. sackförmig, Cig.
  100. vrẹ́čati, -am, vb. impf., nam. metati, Goriška ok.- Erj. (Torb.).

   72.548 72.648 72.748 72.848 72.948 73.048 73.148 73.248 73.348 73.448  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA