Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (72.848-72.947)

  1. vošlják, m. = ošljak, die Wegdistel, Notr.
  2. vǫ́tčiti, vǫ̑tčim, vb. impf. eintragen (beim Weben), Jan., C.; tkalec votči, C.
  3. vǫ̑tək, -tka, m. 1) der Einschlag im Gewebe; Votek ženem sem in tam, Danj. (Posv. p.); votek ima biti iz zlata, Jap. (Sv. p.); — temu je lehko votek najti, dafür ist leicht ein Mittel zu finden, Levst. (Zb. sp.); v. motati komu, jemandem nachgehen: deca materi zmeraj votek motajo, vzhŠt.; — 2) pečni votek, eine Art Mehlspeise, Št.- C.; — 3) (šaljivo) = denar, C.
  4. vǫ̑tkati, -am, vb. impf. eintragen (beim Weben), Cig.
  5. votlák, m. = votel panj s čebelami, C.
  6. votlìč, -íča, m. der Bimsstein (pumex), Mur., Cig., C., DZ., nk.
  7. votlı̑łnik, m. der Hohlbohrer, Cig.
  8. votlíti, -ím, vb. impf. hohl machen, aushöhlen.
  9. votljȃva, f. das Hohle, die Höhlung: v. pljuč, Vrtov. (Km. k.).
  10. votlorǫ̑žəc, -žca, m. votlorožci, die Hornthiere (cavicornia), Cig.
  11. votlosádən, -dna, adj. hohlsamig, Cig.
  12. votòr, -tǫ́ra, m. die Nuth, nav. pl. votori, Gor.; — prim. utor, otor.
  13. votǫ̑rək, -rka, m. die Nuth, C.
  14. votǫ̑rnik, m. = utornik, der Nuthhobel, C.
  15. vǫ́troba, f. die Eingeweide, Meg., Dalm. (Reg.).
  16. vọ̑z, -ȃ, m. 1) der Wagen; parni v., der Dampfwagen; železnični v., der Einsenbahnwaggon; oskrbeti, najeti voz, eine Fuhre besorgen, aufnehmen, voz sena, eine Fuhre Heu; — mali, veliki voz, der kleine, der große Bär ( astr.); koroški v., der große Bär, Postojna- Erj. (Torb.), Štrek.; = Martinov voz, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) der Schemel in den Sägemühlen, das Gestell, auf welchem der Sägeblock liegt, V.-Cig., Št.; — 3) Elijev v., der Rittersporn (delphinium consolida), Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
  17. vǫ̑z, -ı̑, f. das Band, Mik.
  18. vǫ́za, f. 1) das Band, Cig., C., Vas Krn- Erj. (Torb.); Pripaše svetlo sabljico, Na sablji vozo rudečo, Npes.- Vod. (Pes.); das Haarflechtenband: Se dvoje kit mu dol obes', In tudi lepa voza vmes, Npes.-K.; die Schnur, C.; — die Angelschnur, Cig.; — 2) der Kerker, Meg., Mur., Št.- Cig., C., Mik., Trub., Dalm., Kast., ogr., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.; V vozo so me d'jali, Noter v hudo temnico, Npes.-Vraz; v vozo priti, Slom.
  19. vozáč, m. der Fuhrmann, Mur., Cig., Danj.- M.
  20. vozȃł, -ȃla, m. = vozel, der Knoten.
  21. vozár, -rja, m. der Fuhrmann, Cig., Jan.; ( astr.), Cig. (T.).
  22. vozȃra, f. die Querfurche, V.-Cig.; — das Stück Feld längs der Ackerbreite, Mik.; = pl. vozare, Kr.- Valj. (Rad); — prim. vzare, zara.
  23. vozáriti, -ȃrim, vb. impf. Fuhrmann sein, das Fuhrgewerbe betreiben, herumfahren ( trans.); za Marije Terezije vozarili so naši vozniki mnogo na Dunaj, Solnograško ..., Navr. (Let.); — v. se, viel herumfahren ( intr.).
  24. vozárjenje, n. das Fuhrmannsgewerbe; — das Herumfahren; z vozarjenjem veliko denarja zapraviti.
  25. vozȃtaj, m. der Fuhrmann, Met., Jarn., Mur., Mik.; vozatȃj, Levst. (Zb. sp.).
  26. vózəc, -zca, m. 1) das Zugthier, Raič ( SlN.); bes. das Fuhr- o. Zugpferd, vzhŠt.- C.; — 2) vọ̑zəc, dem. voz; das Wägelchen.
  27. vọ̑zək, -zka, m. dem. voz; das Wägelchen.
  28. vózəł, -zla, m. der Knoten; v. narediti; — vozel najti, ein Haar in etwas finden, Cig.
  29. vózən, -zna, adj. 1) Wagen-; vozno kolo, vozna oprava; — 2) Fahr-, Fuhr-; vozna živina, das Zugvieh; Salomon je imel štirideset voznih konj, Dalm.; vozna cesta; vozna pošta, die Fahrpost, Cig.; vozno blago, das Frachtgut, Cig., Jan.; vozni list, der Frachtbrief, Cig., Jan., Levst. (Nauk); — vozno krdelo, die Traintruppe, DZkr.; — 3) fahrbar, schiffbar, V.-Cig., Jan.; cesta je vozna, DZ.
  30. vozẹ́vati, -am, vb. impf. zu fahren pflegen, Mik.
  31. vǫ́zgər, -gra, m. 1) der Nasenschleim, der Rotz, Cig., Mik., Erj. (Som.), Levst. (Nauk), vzhŠt.; — 2) der Schnabelzapfen bei den indianischen Hühnern, C.; — 3) die Dolde, vzhŠt.- C.; — 4) pl. vozgri, das Kürbisfleisch, vzhŠt.- C.
  32. vozgrìv, -íva, adj. rotzig, Cig., Mik., vzhŠt.
  33. vozgrı̑vəc, -vca, m. der Rotzbube, der Rotzkerl, M., vzhŠt.
  34. vozgrı̑vka, f. das Rotzmädchen, M., vzhŠt.
  35. vozìč, -íča, m. dem. voz; das Wägelchen.
  36. vozı̑čək, -čka, m. dem. vozič; das Wägelchen.
  37. vozíkati se, -am se, vb. impf. herumfahren, Zv.
  38. vozı̑łnik, m. eine Art Wagengerüst, Štrek.
  39. vozílọ, n. das Fahrzeug, das Fuhrwerk, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov., nk.; das Fahrbetriebsmittel, DZ.; — bes. der Schubkarren, Kras.
  40. vóziti, vǫ́zim, vb. impf. fahren ( trans.); blago v. na železnico; hitro, počasi v., schnell, langsam fahren; — v. se, fahren; v. se v kočiji, na saneh, v ladji; — po zraku se v., durch die Luft schweben, Cig. (T.); lastovice se po zraku vozijo, C.
  41. vȏzkati, -am, vb. impf. fahren (v otročjem govoru), Cig.
  42. vozláti, -ȃm, vb. impf. mit Knoten versehen, mittelst Knoten verbinden, knoten; — klöppeln, V.-Cig.
  43. vozlìč, -íča, m. dem. vozel; das Knötchen.
  44. vozlíčati, -am, vb. impf. knöteln, Cig.
  45. vȏzljaj, m. die Fuhre, Dol.
  46. 1. vozníca, f. 1) der Fahrweg, C., Livek nad Idrijskim- Erj. (Torb.), Gor.; — 2) = dvokolesen, samotežen voziček, Žabče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 3) ein Fass zum Verführen trockener Dinge, das Getreidefass, die Leite, Mur., Cig., Jan., Met.; — das Fass zum Verführen des Weines, Goriš.
  47. 1. vozník, m. 1) der Fuhrmann; der Kutscher; — das Wagengestirn, Cig., C.; — 2) = debel sveder za kolesa, C.; — 3) der Fahrweg, Svet. (Rok.), Goriš.
  48. 2. vǫ̑znik, m. der Gefangene, der Eingekerkerte, Mur., Volk., ogr.- Valj. (Rad).
  49. vozováti, -ȗjem, vb. impf. gefangen halten: v. koga, C.
  50. vozovlàk, -vláka, m. = vlak vozov, ein Wagenzug, Cig., DZ.
  51. vozȗnčək, -čka, m. das Wägelchen, Vest.
  52. vǫ̑ž, m. die Äsculapschlange (coluber Aesculapii), Cig., C., Gor.; — prim. ož, gož m.
  53. vǫ̑ž, -ı̑, f. der Strick, Jan., vzhŠt.; — = voža na cepeh, Dol.- Mik.; ( prim. voža).
  54. vǫ́ža, f. = gož f. 1), usnjen obroček, ki ročnik s cepcem veže, Dol.
  55. vožár, -rja, m. der Seiler, Mur., ogr.- Valj. (Rad).
  56. vožáš, m. der Seiltänzer, ogr.- C., Valj. (Rad).
  57. vǫ́že, n. das Seil, Mur., Mik., vzhŠt.; žrd je z vožem pripeta, Danj. (Posv. p.).
  58. vǫ́ženəc, -nca, m. der Fahrende, der Fahrgast, Jurč.
  59. vožı̑nəc, -nca, m. der Strick, Št.- Cig., vzhŠt.- C., Valj. (Rad); redovni v. okoli pasa, Cv.; — die Schnur, C., vzhŠt.; psa na vožincu voditi, Pjk. (Črt.); — der Zaumriemen, der Zaumstrick, C.
  60. vǫ̑žnik, m. = ožnik, der Asant (asa foetida), Cig.; — neko zdravilo iz zelišč za otroke in tudi za živino, Dol.
  61. vóžnja, f. das Fahren; po klancih je huda v.; v. po suhem, po morju.
  62. vožnjáč, m. = kdor komu kaj vozi, der Fuhrmann, Nov., ZgD., Gor.
  63. vožnjína, f. die (ehemalige) Fahrrobot, Svet. (Rok.).
  64. vpàd, -páda, m. der Einfall, Cig.; — der Einfall der Lichtstrahlen, Cig. (T.).
  65. vpádati, -pȃdam, vb. impf. ad vpasti; einfallen, Cig. (T.).
  66. vpȃk, adv. vpak mi je, es ist mir unangenehm, Čemšenik ( Gor.).
  67. vpásti, vpádem, vb. pf. einfallen, Cig. (T.).
  68. vpəhníti, -páhnem, vb. pf. vpahnjen kot, ein einspringender Winkel, Cig. (T.).
  69. vpeljánki, m. pl. die Einsegnung der Wöchnerin: v vpeljanke iti, SlGor.- C.
  70. vpeljȃtək, -tka, m. die Einsegnung der Wöchnerin, C.
  71. vpéljati, -pę́ljem, -áti, -ȃm, vb. pf. einführen; v. v urad, in ein Amt einführen, installieren, Cig., Jan.; — v. šego; — v. otročnico, porodnico (v cerkev), die Wöchnerin einsegnen.
  72. vpeljávanki, m. pl. die Vorsegnung der Wöchnerin, C.
  73. vpeljávati, -am, vb. impf. = vpeljevati.
  74. vpeljȃvək, -vka, m. die Einsegnung einer Wöchnerin, Jarn.
  75. vpeljevȃnje, n. das Einführen; — das Vorsegnen der Wöchnerin in der Kirche; mati gre v vpeljevanje, Dol., k vpeljevanju, Št.
  76. vpeljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad vpeljati; einführen; — die Wöchnerin in der Kirche vorsegnen.
  77. vpeljevȃvəc, -vca, m. der Einführer, Cig.
  78. vpelję̑vki, m. pl. die Vorsegnung einer Wöchnerin, Cig.; grem v vpeljevke, BlKr.- M.
  79. vpę̑rək, -rka, m. das Schusterdrahtende mit der Borste, C.
  80. vpę́riti, -im, vb. pf. 1) mit Federn, Zähnen u. dgl. versehen, Fr.- C.; v. dreto, das Schusterdrahtende mit der Borste versehen, C.; — v. cev v drugo (anschiften), C.; — 2) einleiten: vi mislite, da ste stvar prav dobro vperili, Zv.; v. govorjenje, eine Rede anknüpfen, Cig.; — 3) v. se, eindringen; v. se v kožo, C.; — vperil se je med nas, er hat sich eingedrängt, SlN.; vperile so se poskočnice najprvo bile mej Korošce, Levst. ( LjZv.); ans Herz wachsen: Mat', eno dobim, Ta meni se vperi, Da za njo medlim, Vod. (Pes.).
  81. vpę́siti, -im, vb. pf. einsetzen, einfalzen, Rib., BlKr.
  82. vpetáti, -ȃm, vb. pf. einfügen (einen Tragbaum in den andern, der ihm als Basis dient), Ravn.- M., Burg. (Rok.); — prim. peta 7).
  83. vpíčiti, -pı̑čim, vb. pf. 1) in etwas stecken machen; vpičiti sekiro v čok, Slovan; — 2) v. se, stecken bleiben; — stocken: kupčija z lesom se je vpičila, Koborid- Erj. (Torb.).
  84. 1. vpíhati, -ham, -šem, vb. pf. einblasen.
  85. 2. vpíhati, -ham, -šem, vb. pf. v. ogenj, das Feuer durch Blasen wieder erregen, aufblasen, Cig., C.; v. iskro, den Funken anblasen; ( nam. vzp-); — prim. upihati.
  86. 1. vpíhniti, -pı̑hnem, vb. pf. einblasen.
  87. 2. vpíhniti, -pı̑hnem, vb. pf. durch einmaliges Blasen erregen, aufblasen: ogenj v., Cig., C.; ( nam. vzp-).
  88. vpı̑j, m. das Geschrei, Trub., Schönl.; moj vpij je pred njega prišel, Trub. (Psal.).
  89. vpijáč, m. der Schreier, C.
  90. vpijàt, -áta, m. der Schreier, Z., Vrt.; vpijatov se ne bati, Levst. (Zb. sp.); — vpijati, die Schreivögel, Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  91. vpíjati, -am, vb. impf. ad 2. vpiti; einsaugen, Cig. (T.); v. vodo, Erj. (Min.); v. toploto, Wärme aufnehmen, Sen. (Fiz.).
  92. vpijénje, n. = vpitje, Trub., Dalm.
  93. vpı̑k, m. der Stich, Cig.
  94. vpikováti se, -ȗjem se, vb. impf. sich bei der Arbeit anstrengen, C.; — prim. vbadati se.
  95. vpı̑rati, -am, vb. impf. ad vpreti; hindern, Telov., DZ.; v. starcem, poznikom, (da ne roje), Levst. (Beč.); — prim. upirati.
  96. vpìs, -písa, m. die Einschreibung, die Eintragung in ein Buch, Cig., Jan., nk.
  97. vpísati, -šem, vb. pf. einschreiben, in ein Buch eintragen, Mur., Cig., Jan., nk.
  98. vpı̑sək, -ska, m. die Einschreibung, Cig.
  99. vpı̑snica, f. matična vpisnica, der Matrikelschein, DZ.
  100. vpı̑snik, m. das Eintragebuch, das Register, Cig. (T.), DZ.; — glasovni v., die Stimmliste, DZkr.

   72.348 72.448 72.548 72.648 72.748 72.848 72.948 73.048 73.148 73.248  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA