Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (72.348-72.447)

  1. vı̑t, f. 1) die Schraube, Jan., Nov.- C.; die Weinpressschraube: na viti visi prešni kamen, jvzhŠt.; — 2) der Schraubengang, das Schraubengewinde, Cig.
  2. víta, f. = vitra, das Flechtreis, Mik.
  3. vitȃł, -ȃla, m. = vitel 4), Jan., Nov.
  4. vı̑tək, -tka, m. 1) die Schraube, C.; — 2) = štritof 3), das Aufwindhölzchen für Garn, C.
  5. vítək, -tka, adj. 1) biegsam, Cig., Jan., Mik.; — 2) schlank, Cig., nk.; ( hs.).
  6. vítəł, -tla, m. 1) die Weberspule, Jarn., Mik.; — 2) die Spindel, Mur., C.; — 3) das Hölzchen, womit man das gehaspelte Garn in Knäuel windet, C., Z.; — 4) der Haspel, die Winde, um Lasten damit in die Höhe zu winden, Habd.- Mik., Cig., Jan., Cig. (T.), Pot.- M., C., Sen. (Fiz.), DZ.; die Wagenwinde, Ip.- Levst. (M.); der Göpel, Cig., Jan., Cig. (T.).
  7. vı̑teščina, f. die Ritterlichkeit: plemenita v. ubozih, Cv.
  8. vı̑teški, adj. Ritter-, ritterlich; — heldenmüthig, tapfer, Mur., Cig., nk.; viteški ali junaški ljudje, Krelj.
  9. vı̑teštvọ, n. 1) die Ritterschaft, das Ritterthum; — das Heer, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Ritterlichkeit, der Heldenmuth, Mur., Cig., nk.
  10. vı̑tez, m. 1) der Ritter; — 2) der Streiter, der Kriegsknecht, der Soldat, ogr.- M.; — vitę́z, ogr.- Valj. (Rad).
  11. vitezováti se, -ȗjem se, vb. impf. 1) Ritter sein, (-ževati se) Cig.; — 2) kämpfen, ogr.- M.
  12. vitę́ževati, -ujem, vb. impf. kämpfen, C., ogr.- Valj. (Rad).
  13. 1. víti, víjem, vb. impf. 1) winden; prejo v klopčič v.; venec v.; trte v.; piščali v. (iz muževnih šib); v. roke, mit den Händen ringen; krč me vije, ich habe Krämpfe; vije me po trebuhu, ich habe die Kolik, Cig., LjZv.; — Windungen machen: brezen, če z rilcem ne rije, pa z repom vije, Npreg.- Jan. (Slovn.); Na pragu je stala, Je vila z glavo (wendete den Kopf nach allen Seiten), Npes.-K.; — v. se, sich winden, sich schlängeln; potok, pot se vije; — od bolečin se viti; — 2) bedrängen, quälen, Cig.; skušnjava nas vije, Škrinj.- Valj. (Rad).
  14. 2. víti, víjem, vb. impf. heulen, Jan., C., Levst. (Sl. Spr.); volcje vijo, C.
  15. vítica, f. 1) die Ranke, Jan., C., Tuš. (B.); — 2) der Rebenzweig, Jan.; — 3) der Ring, Mik.; — 4) der Wachsstock, Nov., vzhŠt.
  16. vítičar, -rja, m. die Ringelraupenmotte, Cig.
  17. vítičast, adj. rankenförmig: vitičaste noge, Rankenfüße, Cig. (T.).
  18. vitičnják, m. vitičnjaki, die Rankenfüßer (cirripedia), Erj. (Z.).
  19. vı̑tlar, -rja, m. der Windenmacher, Cig.
  20. vítlen, m. = vitel 4), vitlo, Cig.
  21. vítlič, m. dem. vitel; die Handwinde, Cig.
  22. vítlọ, n. 1) der Haspel, die Winde, um Lasten in die Höhe zu winden, Habd.- Mik., Cig., Jan., DZ.; na vitlo kvišku vleči, vzhŠt.; po vitlu smo jo (slanino) gori vlekli, pa se nam je vitlo odtrgalo, Pjk. (Črt.); — 2) die Garnwinde, Jan., C.; — 3) die Glockenwelle, Cig., Jan.; — 4) vitlo! (psovka), Središče, ( prim. motovilo).
  23. vitọ̑r, m. (vitur) Ip.- Mik., pogl. otor, utor.
  24. vitoròg, -rǫ́ga, adj. mit gewundenen Hörnern, Cig., Jan.; vitorogi voli, Vrt.; — hs.
  25. vítovje, n. coll. die Zweige der Weinreben, die beim "Blößen" abgeschnitten werden, St. Peter pri Mariboru- Kres.
  26. vı̑tra, f. 1) das Flechtreis, die Flechtgerte zum Flechten der Körbe, Reiter u. dgl.; — die Strohdachwiede, Cig., Jan.; — das Bindreis zum Zusammenbinden der Enden der Reife, Cig., Dol.; — bei den Drechslern die elastische Schiene, welche die Schnur in die Höhe zieht, Cig.; — 2) der Jahreswuchs, der Jahresring, C.; — die Ader im Holz, C.
  27. vı̑trica, f. dem. ad vitra.
  28. vı̑trih, m. = vetrih, der Dietrich, Cig.
  29. vitrijǫ̑l, m. = galica, das Vitriol.
  30. vitrijǫ̑lar, -rja, m. der Vitriolsieder, Cig.
  31. vitrijǫ̑lnica, f. = vitriolna voda (Cementquelle), Jes.
  32. vitrijǫ̑lovəc, -vca, m. der Vitriolgeist, Cig., Jan.
  33. vı̑trnat, adj. aus Flechtreisern geflochten, Mur.
  34. vı̑trnik, m. 1) = nož, s katerim vitre režejo, das Wiedenmesser, der Wiedenspleißer, Cig., Rib.- Z., Trst. (Let.); — 2) = koš ali jerbas iz viter spleten, C.
  35. vı̑trnjak, m. = vitrnik 2), C.
  36. víva, f. = trta ali gož, ki veže gredelj in kolca, Tolm.- Erj. (Torb.).
  37. vívanica, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  38. vı̑včək, -čka, m. dem. 1. vivek; das Garnwindhölzchen: z vivčkom se navija nit na klobček, Burg. (Rok.), Ig (Dol.).
  39. 1. vı̑vək, -vka, m. = vivček, Z.
  40. 2. vı̑vək, -vka, m. der Kiebitz (vanellus cristatus), Cig., Ravn.- M., Erj. (Ž.).
  41. vívən, -vna, adj. biegsam, Jan.- Cig., M.
  42. vı̑vnik, m. = zveženj, ki se nosi na cvetno nedeljo v cerkev, Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
  43. vívolica, f. = vivola, Mur., Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  44. víza, f. der Hausen (accipenser huso), Guts.- Cig., Jan., Mur., Mik., Erj. (Ž.).
  45. vı̑zbəc, -zbəca, m. die Zippammer, der Kripper (emberiza cia), Cig., Frey. (F.).
  46. vı̑zji, adj. Hausen-, Cig., Jan.; v. mehur, die Hausenblase, Cig., Jan.; ( prim. ribji klej).
  47. vízovina, f. das Hausenfleisch, Mur., Jan.
  48. viž, nam. vidiš: viž ga! = ali ga vidiš? tudi: = glej ga!
  49. vı̑ža, f. 1) = način, die Weise; — 2) die Sangweise, die Melodie; — iz nem. Weise.
  50. vı̑žati, -am, vb. impf. = voditi, ravnati; — iz nem. weisen.
  51. vížəł, -žla, m. der Spürhund (canis sagax), Habd., C., Erj. (Ž.).
  52. vížle, -eta, n. dem. vižel, C.
  53. vję̑r, -ı̑, f. = 2. vir, Mur., V.-Cig., Jan., Met.
  54. vjẹ́sti se, vjẹ́m se, vb. pf. sich hineinfressen.
  55. vję́ti, vjámem, vb. pf., pogl. ujeti.
  56. vkápati, -kȃpam, -pljem, vb. impf. eintröpfeln, Jan.
  57. vkapljáti, -ȃm, vb. pf. eintröpfeln, Cig.
  58. vkapljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad vkapljati, Jan.
  59. vkę́riti se, -kę̑rim se, vb. pf., Str., pogl. ukeriti se.
  60. vklàd, -kláda, m. die Einlegung, die Einlage, der Einsatz (in eine Casse), Cig.
  61. vklȃda, f. 1) die Ladung ( z. B. des Schiffes), Cig.; metali so vklado v morje, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) die Grundmauer, der Grund, C., M.
  62. vkladáč, m. človek, ki vklada, der Einlader, Cig.
  63. vkladalíšče, n. prostor, kjer se kaj vklada, der Einladeplatz, DZ.; ( das Magazin, Levst. [Nauk]).
  64. vkladȃłnik, m. die Baumruthe, welche in die Fuge des Garnbaumes passt, um das Ende der Kettenfäden daran zu befestigen, Cig.
  65. vklȃdati, -am, vb. impf. 1) hineinlegen; hineinladen, laden; — 2) den Grund legen, C.
  66. vklȃdək, -dka, m. die Einlage, das Zwischenstück, Jan. (H.).
  67. vklȃdən, -dna, adj. vkladni kamen, der Grundstein, C., ZgD.; — prim. vklada 2).
  68. vkláditi, -im, vb. pf. = v klado dejati, in den Stock spannen, C.; — prim. klada 3).
  69. vkléniti, vklę́nem, vb. pf. v. koga, jemandem Ketten, Fesseln anlegen, ihn einfesseln; vklenjenega so peljali, gnali v mesto; — v. vola v jarem, den Ochsen in das Joch spannen.
  70. vklę́njenəc, -nca, m. der Gefesselte, Cig., C.
  71. vklẹ́pati, -klẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad vkleniti.
  72. vklę̑pnik, m. die Fessel, Jan.; na levi roki so mu viseli ostanki železnega vklepnika, Jurč.
  73. vkljùb, adv. et praep. c. dat. zum Trotze, trotz; komu vkljub delati; vkljub vsem storjenim obljubam.
  74. vknjiževáti, -ȗjem, vb. impf. ad vknjižiti; ins Buch eintragen, intabulieren, Cig., Jan., nk.
  75. vknjiževȃvəc, -vca, m. = kdor vknjižuje: der Ingrossator, Jan.
  76. vknjížiti, -knjı̑žim, vb. pf. in das Buch eintragen, verbuchen, intabulieren, Cig., Jan., nk.
  77. vkóniti, -kǫ́nim, vb. pf. hineinstecken (von spitzigen Dingen), M.
  78. vkòp, -kópa, m. die Eingrabung, Jan. (H.).
  79. vkópati, -kǫ́pljem, -páti, -ȃm, vb. pf. hineingraben, eingrabend befestigen: hiša ni dobro vkopana, das Haus hat keinen Grund, Cig.; stoji, kakor bi mu bile noge vkopane, er steht wie gebannt, Cig.
  80. vkopčáti, -ȃm, vb. pf. einhäkeln, einhefteln, Cig.
  81. vkotáti, -ȃm, vb. pf. hineinwälzen, M.
  82. vkováti, -kújem, vb. pf. in Fesseln schmieden, einschmieden: v. tatu, Cig.; — v zlato, srebro v., in Gold, Silber einfassen, Cig., Jan., nk.
  83. vkŕpati, -pam, -pljem, vb. pf. einflicken, Cig., Jan.
  84. vkúhati, -kȗham, vb. pf. kochend einmachen: sadje v., Obst einmachen, Cig.
  85. vkùp, adv. zusammen; v. dejati; v. potovati; vsi v., alle insgesammt; vse v., alles miteinander.
  86. vkȗpe, adv. ( t. j. v kupe) = vkup, zusammen, Trub., Dalm., Krelj, nk.; v. letati, Notr.
  87. vkȗpək, -pka, m. der Complex ( z. B. von Gütern), C.
  88. vkúpən, -pna, adj. gemeinschaftlich, Cig. (T.), nk.; vkupno blago, das Gemeingut, Cig.; — Gesammt-: vkupna vrednost, der Gesammtwert, DZ.; vkupni učinek, die Gesammtwirkung, Cig.
  89. vkúpnost, f. die Gemeinsamkeit, die Gemeinschaft, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — die Gesammtheit, DZ.
  90. vkȗs, m. der Geschmack, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — stsl., rus.
  91. vkúsən, -sna, adj. 1) schmackhaft, Cig., Jan., nk.; — 2) geschmackvoll, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
  92. vkúsiti, -kȗsim, vb. pf. kosten, Mur.; ne ništer vkusil, Krelj; ne bo vekoma smrti vkusil, Dalm.; — prim. stsl. vъkusiti (in: ukusiti), kosten.
  93. vláča, f. die Schleife, DZ.; — vlače, f. pl. ein kleiner, plumper Schlitten, Lasten darauf fortzuschaffen, Notr.- Cig.
  94. vlačȃj, m. eine kleine Fuhre o. Wagenladung: v. sena, SlGor.- C.
  95. vlačár, -rja, m. der Egger, Mur.
  96. vlačə̀k, -čkà, m. ein Handwagen, Notr.
  97. vláčən, -čna, adj. 1) elastisch, Cig., Jan., C.; vlačen les, Vrtov. (Km. k.), Podkrnci- Erj. (Torb.); zähe, Mur., C., Lašče, Ponikve- Erj. (Torb.), Rib.- Svet. (Rok.); vlačna zemlja, C.; — 2) dehnbar, Cig., Jan.; kotlovina je vlačna, še bolj pa kositer, Vrtov. (Km. k.).
  98. vláčenica, f. 1) = grebenica, grobanica, der Absenker beim Weinstock, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) studenec na vlačenico, der Ziehbrunnen, C.; — 3) (ladja) vlačenica, das Schleppschiff, DZ.; — 4) = brana, Danj. (Posv. p.).
  99. vláčica, f. dem. vlača; die Schleife, Jan.; — nav. pl. vlačice, = prednja vozna prema, na kateri se les s hribov vlači, C.; — der Schleppschlitten, C., Z.
  100. vlačìč, -íča, m. = kdor hlode vlači, Gor.- DSv.

   71.848 71.948 72.048 72.148 72.248 72.348 72.448 72.548 72.648 72.748  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA