Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (72.248-72.347)

  1. vílovski, adj. Vilen-, Prip.- Mik.
  2. vìn, adv. = vendar, doch: to pa vin ne bo res, Dol.- Levst. (M.).
  3. 1. vinár, -rja, m. der Weinbauer, LjZv.; tudi: der Weinhändler, C.
  4. 2. vı̑nar, -rja, m. der Wienerpfennig, Mik.; brez vinarja ni goldinarja, Npreg.- Jan. (Slovn.); der Heller, das Scherflein; do zadnjega vinarja poplačati; — iz nem. Wiener(geld), Mik.
  5. 2. vı̑narski, adj. Pfennig-, Heller-; — vinarsko zelje, das Pfennigkraut (lysimachia nummularia), Cig., C.
  6. víncar, -rja, m. der Winzer; — iz nem.
  7. víncarstvọ, n. die Winzerschaft, das Winzerthum.
  8. vínce, n. dem. vino; der Wein; zlato vince.
  9. vínčəce, n. dem. vince.
  10. vı̑nčək, -čka, m. = vince.
  11. vı̑nəc, -nca, m. der Monat October, Cig.
  12. 1. vı̑nək, -nka, m. der Bug, die Krümmung, Jan., C., Valj. (Rad); v vinke tekati = sem in tja tekati, C.; — der Umweg, Guts.- Cig., Jan.; — der Umschweif, der Kunstgriff, Cig., Jan., C.; — prim. ovinek.
  13. 2. vı̑nək, -nka, m. 1) die Weingrille, V.-Cig.; — 2) ženiti se na sam vinek ( t. j. na sam vinograd), Levst. (Zb. sp.).
  14. vìni, conj. ( adv.) = vendar, doch: ali ti si vini moj glas uslišal, Trub.; da so vini otroci božji, Trub.; ali ste vini ("bini") prišli? Zilj.- Jarn. (Rok.).
  15. viníca, f. 1) der Weinkeller, C.; — 2) vínica, neko jabolko, C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — die Weinbirne, die Mostbirne, Jarn.- M., Jan., C., Burg. (Rok.), Gor.
  16. víničar, -rja, m., nk., nam. vincar.
  17. viníčevina, f. = vinika, Št.; die blaue Vogeltraube, Trumm.
  18. viníčiti se, -ı̑čim se, vb. impf. nach der wilden Weinrebe ausarten, trs se viniči, die Rebe macht kleine Beeren, Cig.
  19. vinı̑čje, n. coll. 1) wilde Weinreben, M., Valj. (Rad); — 2) die Rebenschösslinge, die abgeschnitten werden, das Rebenholz, ogr.- C.
  20. víniti, vı̑nem, vb. pf. = izviniti, verrenken, Mur., Cig.
  21. vı̑njačək, -čka, m. dem. vinjak; das Rebenmesser, Cig.
  22. vı̑njačišče, n. der Rebenmesserschaft, C.
  23. vinjága, f. die wilde Weinrebe, Meg.- Mik., Mur., kajk.- Valj. (Rad).
  24. vı̑njak, m. 1) das krumme Rebenmesser; — = klestilnik, das am Ende gekrümmte Astmesser, jvzhŠt.; — 2) vinják, der Winzer, Habd.- Mik.
  25. vı̑njenəc, -nca, m. die gefleckte Taubnessel (lamium maculatum), Koborid- Erj. (Torb.).
  26. vı̑nkati, -am, vb. impf. herumschweifen, C., Z.; = v. se, V.-Cig.; — prim. 1. vinek.
  27. vı̑nkla, f. = vintla, Tolm.- Štrek. (Let.); (binkla, Cerkno, Idrija).
  28. vı̑nkušti, f. pl., Mur., pogl. binkošti.
  29. vínọ, n. der Wein; suho v., purer Wein; tudi: der Strohwein, C.; — samodelsko vino, der Kunstwein, Dol.- Levst. (Nauk); = samodelno v., DZ.; = delano vino; ni vina brez pelina = kein Feuer ohne Rauch, Cig.; žgano vino = žganje, der Brantwein.
  30. vinǫ́grad, m. der Weingarten.
  31. vinǫ́gradar, -rja, m. der Weingärtner, Cig., C.; zapriseženi vinogradarji, Rec.
  32. vinǫ́gradnik, m. der Weingärtner, der Winzer, Mur., Cig., Jan., Ravn.; — der Weingartenbesitzer, nk.
  33. vinopı̑vəc, -vca, m. der Weintrinker.
  34. vinǫ́raz, m. (pravilno nam. noraz), das Rebenmesser, Valj. (Rad).
  35. vinorę́ja, f., Mur.- Cig., Vrtov. (Vin.), pogl. vinarstvo, vinstvo.
  36. vinotòč, -tǫ́ča, m. = vinotočnica, Ljub.
  37. vinotòk, -tǫ́ka, m. 1) der Monat October; — 2) der Schenkwirt, Erj. (Izb. sp.).
  38. vinotȓžəc, -žca, m. der Weinhändler, Jan., nk.
  39. vínovlje, n. die gefleckte Taubnessel (lamium maculatum), Vrsno- Erj. (Torb.).
  40. vínščak, m. 1) der Weinbauer, Jan., C., Jurč., LjZv., SlN., Dol.; — der Weinhändler, Cig., M.; — 2) der Weinstein, C.; — 3) der Monat October, C.
  41. vı̑nta, f. die Winde, die Hebewinde; — iz nem.
  42. vı̑ntati, -am, vb. impf. mittelst der Winde in die Höhe heben.
  43. violončēl, m. das Violoncell.
  44. 1. vı̑r, m. 1) die Quelle; ( pren.) vir vseh nadlog; — 2) der Wasserwirbel, Guts., Jarn., C., Mik.; ( prim. virij).
  45. 2. vı̑r, m. die große Ohreule, der Uhu (strix bubo), Erj. (Ž.), Levst. (Nauk); — prim. češ. vyr (istega pomena).
  46. viránjək, -njka, m. der Wasserwirbel, Habd.- Mik., Guts., Jarn., Cig., Jan., C.
  47. vı̑rant, m. die Mauerraute (asplenium ruta muraria), Z.
  48. viranta, f. der Erdrauch (fumaria officinalis), Josch.
  49. vı̑rčək, -čka, m. dem. vir(ek); das Quellchen.
  50. vı̑rəh, -rha, m. = veruh 2), (virh) Cig., Jan., M., Tuš. (R.), Dol.
  51. vírən, -rna, m. = virij, Z.
  52. virẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) ragen, C.; — 2) mit unverwandten Augen ansehen: v. v koga, C.
  53. vı̑rh, m., pogl. vireh.
  54. virı̑j, m. = verij, tolmun: pojdi v Siloeski virij ("viry")! Trub.
  55. víriti, -im, vb. impf. = vireti 2), Cig., Jan.
  56. vı̑rje, n. das Quellengebiet, die Quellengegend, Cig., Jan., M., C.
  57. virostováti, -ȗjem, vb. impf. wachen, Mik.; — iz madž., Mik. (Et.).
  58. virtuōz, m. izvrstnik (v glasbi), der Virtuos.
  59. víruh, m. = veruh 2), LjZv.
  60. vı̑səc, -sca, m. = viselj, kajk.- Valj. (Rad).
  61. vísəlj, -slja, m. = želod (v uganki): viselj visi, čakelj čaka; viselj pade, čakelj ga pobere (svinja in želod), Lašče- Erj. (Torb.).
  62. visẹ́ti, -ím, vb. impf. hangen; v. na čem; v. na vislicah; v. ob niti; ob bedru mu meč visi, Mik.; v jamo v., dem Grabe (Tode) nahe sein, Dict.; — schweben; v. v zraku; — geneigt, abhängig sein; svet visi; cesta je tu malo visela, Jurč.; — abhängen: na le-tem kratkem času visi ali večno živenje ali večna smrt, Kast.; v. o čem, Cig. (T.); ( hs.); — tudi: vísẹti ( nav. vísiti) vı̑sim, Dol., Št., kajk.- Valj. (Rad).
  63. vísiti, * -im, vb. impf. erhöhen, erheben, C.
  64. vı̑sle, f. pl. = svisli, der Heuboden, M., Št.
  65. víslice, f. pl. der Galgen; ( nam. viselice, Valj. [Rad]).
  66. visočína, f. 1) die Höhe; izmeriti nebeško visočino, Npr.- Kres; — 2) die Anhöhe, Cig., Jan.; — 3) der Stolz: čudi se visočini in slobodnosti moževi, Vod. (Izb. sp.).
  67. visòk, -óka, adj. hoch; — visoko leteti, meriti, hoch hinaus wollen, Cig.; — hochmüthig, vornehm; tako visok je; visoka glava, ein hochmüthiger Mensch; nekateri človek je visok, kakor bi svet na njem stal, M.; — tudi: vísok, -óka; compar. višji, visokejši, tudi: visočji, Cv.; adv. više.
  68. visokodę́bəłn, adj. hochstämmig, Jan.
  69. visokoglȃvəc, -vca, m. ein hochmüthiger Mensch, Slom.- C., ZgD.
  70. visokoletèč, -ę́ča, adj. = visoko leteč, hochfliegend: visokoleteče misli, Preš.; — hochtrabend, Cig. (T.).
  71. visokonǫ́šən, -šna, adj. hochtrabend, hochmüthig, Dict., Krelj- M.
  72. visokopèt, -pę́ta, adj. mit hohen Absätzen versehen: visokopeti črevljički, Zv.
  73. visokorǫ́dən, -dna, adj. hochgeboren (v naslovih), Mur., Cig., Jan., nk.; — rus.
  74. visokoslǫ̑vje, n. eine hochtrabende Sprache, der Bombast, Levst. ( LjZv.).
  75. visokọ̑stən, -stna, adj. Höhen-: visokostno merilo, der Höhenmaßstab, DZ.
  76. visokošọ̑ləc, -lca, m. der Hochschüler, der Universitätshörer, Cig., nk.
  77. visokóta, f. 1) die Höhe, die Anhöhe, Dalm.; hočem vaše visokote zatreti, Dalm.; — 2) der Stolz, C.; — tudi visokọ̑ta, Valj. (Rad).
  78. 1. vı̑š, m. die Höhe: z viša, aus der Höhe, Ben.- Kl.; na viš se vzdigovati, Jarn. (Sadj.).
  79. 2. vı̑š, m. = viš, f., Cig., C.; psa nista mogla race izvleči iz gostega viša, Bes.; — das Schilfrohr, C.
  80. vı̑š, -ı̑, f. das Riedgras (carex), Medv. (Rok.), Tuš. (B.), M.
  81. víša, f. die Anhöhe, Jarn., Mur., V.-Cig., C.
  82. višánjək, -njka, m. die Höhe, der Höhepunkt, ogr.- C.
  83. vı̑šati, -am, vb. impf. erhöhen, Cig., M.; — v. se, sich erhöhen, höher werden, Cig.
  84. višȃvski, adj. Höhen-: v. dim = čad, der Höhenrauch, Jan.
  85. vı̑šča, f. = repno natje, GBrda- Erj. (Torb.); — = drobna repa z natjem vred, Ip., Banjščice, Bodrež, Tolm.- Erj. (Torb.); — = koruzen močnik in repno natje vkupe skuhano, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — okrogla repa, Solkan- Erj. (Torb.); — tudi furl. viscia, Erj. (Torb.).
  86. víšče, n. = višča, drobna repa z natjem, Banjščice, Tolm.- Erj. (Torb.).
  87. vı̑še, adv. compar. ad visoko; höher; — (v. hiše, über dem Hause, v. vsega, über allem, C.).
  88. vı̑šək, -ška, m. die Höhe: na višek, in die Höhe: na v. vzdigniti, na v. hiteti, Trub.; na v. kamen lučiti, Dalm.; ogenj na višek sili, Skal.- Let.; na v. gledati, Levst. (Sl. Spr.), SlGor.- C.; ( pren.) na v. povzdigniti obrazne umetnosti, Navr. (Let.); = v višek: lasje v višek gredo, Dalm.; v višek je strmel star stolp, Jurč.; z viška pasti, Levst. (M.); z viška laže razvideti, kje je kdo, Jurč.; iz viška padati, LjZv.; k višku (kvišku), in die Höhe, empor; (k viški zleteti, Npr.- Kres, vzhŠt.); v viške, in die Höhe, C., vzhŠt.; (z viškega, von der Höhe, Ravn., LjZv.); — der Höhepunkt, der Culminationspunkt ( fig.), Jan., nk.
  89. vı̑šek, praep. c. gen. über: Zdaj se zvezda stavi, Višek mesta Betlehem, Danj.- Mik.; višek broda, Danj. (Posv. p.); — prim. više.
  90. vı̑šən, -šna, adj. vom Riedgras; — Schilfrohr-: višne piščali, Hirtenrohrflöten, C.; — prim. 2. viš in viš f.
  91. višína, f. 1) die Höhe (als Dimension); nadmorska v., die absolute Höhe, nk.; višino meriti; barometrova višina, Sen. (Fiz.); — 2) die Anhöhe, Cig., Jan.
  92. vı̑šji, adj. compar. ad visok; höher; — der Würde nach höher gestellt, Ober-; višje oblastvo, nk.; višji nadzornik, der Oberaufseher, Cig., Jan., nk.; višji, der Vorgesetzte.
  93. vı̑ška, f. = višča, drobna repa z natjem, Tolm.- Erj. (Torb.).
  94. vı̑škati, -am, vb. impf. = bezljati, biesen, springen (o živini): teleta, junci viškajo, Z., BlKr.- Mik., Dol.
  95. vı̑ški, adv. in die Höhe, aufwärts, Boh., Meg., Alas.; (viškej, Mur.).
  96. vı̑škovlje, n. = višča, drobna repa z natjem, Tolm.- Erj. (Torb.).
  97. vı̑šnja, f. der Weichselbaum (prunus cerasus); — die Weichselkirsche; — tvoja modrost je od črešenj do višenj, t. j. kratka, Dol.- Levst. (M.).
  98. vı̑šnjat, adj. röthlichblau, violett, Mur.; bläulich, C.; himmelblau, Cig.
  99. víšnjev, adj. 1) Weichsel-; v. les; — 2) weichselfarbig, Jan.; dunkelfarbig, Meg.; — röthlichblau, violett, Mur., Cig.; višnjevi podlesek, Erj. (Izb. sp.); — blau, Cig., Jan., Kr.; vse višnjevo je Francozov, Cig.; tako so ga natepli, da je ves višnjev po životu, Gor.; — višnję́v, Mur.
  100. víšnjevəc, -vca, m. 1) der Weichselbrantwein, Cig., Dol.; — 2) die Kornblume, C.; — der Wachtelweizen (melampyrum nemorosum), (-avec) Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).

   71.748 71.848 71.948 72.048 72.148 72.248 72.348 72.448 72.548 72.648  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA