Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (72.148-72.247)

  1. vídnost, f. 1) die Sichtbarkeit, die Ersichtlichkeit, Cig., Jan., nk.; die Klarheit, Cig. (T.); — 2) das Auffallende: desetim bratom je Bog več vidnosti in vednosti dal, Jurč.; — die Ansehnlichkeit, die Stattlichkeit.
  2. vidoslǫ̑vje, n. die Ophthalmologie, Jan. (H.).
  3. vídovke, f. pl. der Geißbart (spiraea aruncus), Medv. (Rok.).
  4. vı̑dra, f. 1) die Fischotter (lutra vulgaris); — 2) kozje ime, Erj. (Torb.).
  5. vı̑drar, -rja, m. 1) der Otterhund, Cig.; — 2) der Otterfänger, Cig.; der Otterverkäufer, Cig.
  6. vı̑drica, f. dem. vidra; eine kleine Otter; — die Krebsotter, Cig.
  7. vidrolǫ̑vski, adj. zum Fischotterfang gehörig: v. pes, der Otterhund, der Bachhund, Cig.
  8. vídrovka, f. die Fischottermütze, Jan., Kr.
  9. vígənj, -gnja, m. die Esse, die Schmiedehütte, die Nagelschmiede, Jan., Cig. (T.), C., Mik., Gor., Tolm.; der Eisenhammer, Ravn.- M., Valj. (Rad); — prim. cigansko: vigna, Herd, vignja, Esse, Schmiede, madž. vihnye, vinnye, Schmiede, Mik. (Et.).
  10. vígnjəc, -gnjəca, m. die Schmiedehütte, die Esse, Jan., C., Kropa ( Gor.).
  11. vígnjica, f. die Schmiede, C.; bes. die Nagelschmiede, Jan. (H.).
  12. vigǫ́r, -rja, m. = ogor (Aal), Bilje- Erj. (Torb.).
  13. vígorica, f. = veverica, das Eichhorn, Guts., Mur., Kor.- Cig.
  14. vígred, f. = pomlad, der Frühling, Guts., Jarn., Cig., Jan. i. dr., Kor.
  15. vı̑h, m. = viha, C.
  16. víha, f. der Sturmwind, der Sturm, das Gewitter, Mur., C., Št.
  17. vihȃł, -la, m. vihali, die Aufschläge am Kleide, Ravn.- Valj. (Rad).
  18. víhale, f. pl. die Stulpstiefel, Dol.- M., Mik., Valj. (Rad).
  19. vihȃłnik, m. das Falzbein, V.-Cig.
  20. vihár, -rja, m. der Sturmwind, der Sturm.
  21. vihárən, -rna, adj. stürmisch; viharno vreme; — ( pren.) viharno zborovanje, nk.
  22. viháriti, -ȃrim, vb. impf. stürmen, wettern, Jan., Zora; piš vihari, Levst. (Zb. sp.).
  23. vihárnica, f. mala v., die Sturmschwalbe (thalassidroma pelagica), Erj. (Ž.).
  24. víhati, -ham, -šem, vb. impf. 1) aufwärts biegen o. drehen; lase v.; v. si brke, sich den Schnurbart drehen; - zurückschlagen, aufstülpen; v. si hlače, rokave; — nos v., die Nase rümpfen; — v. se, sich zurückbiegen; obutal se viha, če je predolga; — 2) schwingen: mlatiči vihajo cepce na kvišku, Ravn.; — 3) stürmen: burja viha, veter je vihati jel, C.
  25. vihel, m., V.-Cig., pogl. vihtelj.
  26. 1. víhər, -hra, m. 1) der Sturmwind, der Sturm, Jan., Cig. (T.), C., Mik., Trub., Vrt., jvzhŠt.; — v viher iti, stürmen, aufbrausen, C.; čebele gredo v viher (sind unruhig), C.; tudi (redkoma): vihə̀r, -hrà, Dalm., Kast. (N. c.)- Valj. (Rad); — 2) der Haarwirbel, Jan., C., Gor.; der Haarschopf, M.; — der erhabene Theil am Halse der Pferde zwischen Mähne und Schulter, der Widerrist, V.-Cig., Jan., DZ.
  27. 2. vihę́r, m. = vihar, Danj., ogr.- Valj. (Rad).
  28. vihljáti, -ȃm, vb. impf. sanft wehen, C.; — flattern (von Büscheln, Bändern, Fahnen), C.
  29. vihodráti, -ȃm, vb. impf. stürmen, stürmisch handeln, C.
  30. vı̑hra, f. 1) = vihar, der Sturmwind, der Sturm, Cig., Jan., Vrt., Dol.; — v nagli vihri, in der Hast, Jurč.; — vihro so imeli, sie hatten einen Auftritt, vzhŠt.; — 2) = vihrav človek: ti vihra ti! Dol., vzhŠt.; — 3) der Wirbel am Kopfe, C.
  31. vihráč, m. = vihrav človek, Cig.
  32. vihrák, m. = vihrač, Valj. (Rad).
  33. vihrȃnje, n. das Flattern; — das Stürmen.
  34. vı̑hrast, adj. 1) stürmisch, ungestüm, jäh; — 2) krumm, verbogen: vihrasta skleda, noga, M.
  35. vihráti, -ȃm, vb. impf. 1) flattern; zastava vihra; s perutnicami po zraku v.; — sich ungestüm bewegen, mit Hast etwas thun; kam vihraš? wohin stürmst du? — od jeze v., toben, Cig.; — obenhin thun, schleudern, schleuderisch arbeiten; — 2) schnell aufschießen u. lose wachsen (von Pflanzen): zelje vihra, Cig., Dol.; — 3) schränken: žago v., Cig.; koso v., die Schneide der Sense verbiegen, C., Dol.
  36. vihràv, -áva, adj. 1) stürmisch, ungestüm, hastig; vihrav človek; vihravo delati, t. j. naglo pa površno; — 2) vihravo zelje, das Flatterkraut, Cig.
  37. vihrávast, adj. stürmisch, ungestüm, Mur.; pesniki se nam zde večkrat nekako vihravasti, ki več lete po zraku, nego hodijo po trdi zemlji, Erj. (Izb. sp.).
  38. vihrȃvəc, -vca, m. 1) = vihrav človek, Mur., C.; — 2) = vihravo zelje, Cig.
  39. vihrávost, f. stürmisches, ungestümes Wesen; — die Hastigkeit, die Oberflächlichkeit, LjZv.
  40. vı̑hravt, m. = vihravec 2), Jan.
  41. vihrẹ́ti, -ím, vb. impf. = vihrati, stürmen: sovražnik vihri, C.; vihreč, stürmisch, C.
  42. vı̑hrica, f. dem. vihra, Let., Bes.- C.
  43. vihrìv, -íva, adj. stürmisch, ungestüm, C.
  44. vihrovı̑t, adj. stürmisch: vihrovito morje, Levst. (Zb. sp.).
  45. vı̑hši, adj. compar., pogl. vikši.
  46. vı̑hta, f. = nevihta, der Sturm, stürmisches Wetter, Mur., Cig., Jan., Mik., Danj. (Posv. p.), jvzhŠt.
  47. víhtəlj, -tlja, (-təljna), m. = 2. veha 1), ein abstehendes Krautblatt, Cig.; — ein Kohlhaupt, das sich nicht gehörig schließen will, Cig.
  48. vı̑htən, -tna, adj. stürmisch, C.
  49. vihtẹ́ti, -ím, vb. impf. schwingen; meč v.
  50. vihtíti, -ím, vb. impf. = vihteti, Dict.; Vihtil je bridki meč, Str.; — v. se nad kom, sich jemandem gegenüber wichtig machen, Levst. (Rok.).
  51. vijáč, m. = jama, kjer se voda steka, posebno v vinogradih, Dol.
  52. vijȃčnica, f. = voda, ki se steka po jamah v vinogradih, Dol.; — prim. vijač.
  53. viják, m. die Schraube, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.), nk.; ladja na v., der Schraubendampfer, DZ.
  54. vijákast, adj. schraubenförmig, Jan. (H.).
  55. vijȃłnik, m. = štritof 3), C.
  56. vijálọ, n. der Garnbaum der Weber, C.
  57. víjanje, n. das Heulen, Habd.- Mik.
  58. víjati, -am, vb. impf. = viti, winden, Mur., Št.- Cig., vzhŠt.- C.
  59. vijeglȃvka, f. der Wendehals (junx torquilla), (vijogl-) Cig., Jan., ogr.- Mik., C., Erj. (Z.), Levst. (Nauk).
  60. viję́nəc, -nca, m. = venec, Jap. (Sv. p.), Škrinj., Valj. (Rad).
  61. vijǫ̑la, f. = vijolica, Guts., Mur., Cig., Jan.
  62. vijǫ̑lica, f. das Veilchen; dišeča v., das Märzveilchen (viola odorata), rumene vijolice = šebenik, der Goldlack, der gelbe Feigel (cheiranthus cheiri), Tuš. (R.).
  63. vijǫ̑ličar, -rja, m. der Veilchenapfel, Cig.
  64. vijúgati se, -am se, vb. impf. sich schlängeln: potočič se vijuga, Mik.
  65. vı̑k, m. = vika, Let., Bes.
  66. víka, f. das Geschrei, Mik., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  67. vikáč, m. = kričač, Valj. (Rad).
  68. vikár, -rja, m. namestnik, der Vicar.
  69. 1. víkati, -kam, -čem, vb. impf. ihrzen; mlajši ljudje starejše vičejo.
  70. 2. víkati, -kam, -čem, vb. impf. schreien, C., Levst. (M.), kajk.- Valj. (Rad).
  71. víkica, f. der Bergfink, der Mistfink (fringilla montifringilla), Mur., Jan.- Cig., Frey. (F.).
  72. víkniti, vı̑knem, vb. pf. aufschreien, rufen, LjZv., Vrt., Zora, SlN.
  73. vı̑kšati, -am, vb. impf. = višati, höher stellen, erhöhen.
  74. vı̑kši, adj. compar. = višji.
  75. 1. víla, f. bajeslovno bitje (die Nymphe), Habd.- Mik., Cig., BlKr.- M., nk.
  76. vílahən, -hna, m. = lelahen, Mur., kajk.- Valj. (Rad).
  77. vilȃnka, f. die Meise (parus), M., C.
  78. vı̑lar, -rja, m. der Gabelmacher, Cig., Jan.
  79. vílast, adj. gabelförmig, gegabelt.
  80. viláš, m. = vol z vilastimi rogovi, BlKr.
  81. vílaž, m. = pomlad, C., Mik.; — prim. vilažati.
  82. vilážati, -am, vb. impf. ad vilesti; herauskommen, Zilj., C.; solnce vilaža, die Sonne geht auf, C.; — prim. vilesti.
  83. vı̑ləc, -lca, m. der Zauberer, Mik., C.
  84. vilẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. = izlesti, Zilj.- M., C., Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); (o solncu, mesecu), C.
  85. vı̑lež, m. = rog (v uganki): štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža, štirje streljajo, eden pometa t. j. krava, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  86. vilẹ̑žaj, m. 1) der Aufgang der Sonne, des Mondes, C.; — 2) der Frühling (viležej), Rez.- Cig., Jan., C.; — 3) Ostern, C.
  87. vílice, f. pl. dem. vile; 1) die Gabel, die Essgabel; — glasbene v., die Stimmgabel, Cig. (T.); — 2) das Gabelbein ( zool.), Cig. (T.); — 3) die Rebenranke, Cig., C.; iti v vilice, Ranken treiben, ranken, Cig.; — šlo bode v vilice, es wird nichts daraus, C.; — 4) der Storchschnabel (geranium columbinum), Kras- Erj. (Torb.).
  88. víličar, -rja, m. der Essgabelmacher, Cig., Jan., C.
  89. víličast, adj. 1) gabelförmig; — 2) rankig, Cig.
  90. víličice, f. pl. dem. vilice; 1) eine kleine Gabel; — 2) die Rebenranke, Jap.- C.
  91. víličiti se, -im se, vb. impf. sich gabeln: reka se viliči, Cig. (T.).
  92. víličnik, m. = viličnjak, Mur.
  93. víličnjak, m. das Essgabelbehältnis, Mur.
  94. vílinski, adj. nach Art der Vila, Prip.- Mik.; vilinski kralj, Prip.- Mik.
  95. vílišče, n. der Stiel einer Heugabel, Mistgabel u. dgl., Cig.
  96. víliti se, vı̑lim se, vb. impf. = viličiti se, Cig. (T.).
  97. vı̑lja, f. die Vigilie: velikonočna v., der Osterabend, Cig.; — das Todtenamt, Štrek.; nav. pl. vilje, die Vigilien, das Todtenamt, V.-Cig.; — prim. bilje.
  98. vı̑łnica, f. = enoletna ovca, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.).
  99. vı̑łnik, m. ein Zweig, der zur Heugabel taugt, V.-Cig.; — der Stiel der Mistgabel, Dol.
  100. vilovı̑t, adj. vilenhaft: vilovit konj, Prip.- Mik.

   71.648 71.748 71.848 71.948 72.048 72.148 72.248 72.348 72.448 72.548  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA