Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (72.048-72.147)

vẹtrǫ́vən, -vna, adj. windig; vetrovno je; vetrovno vreme; — der Blähsucht unterworfen, ( prim. vetrovnost 2)).
vẹtrovı̑t, adj. 1) windig, Mur., Cig. (T.); — 2) wetterlaunisch, Jan.; flatterhaft, C.
vẹ̑trovka, f. die Wiesenraute (thalictrum aquilegifolium), C.; — das Maßliebchen (bellis perennis), C.
vę̑tšati se, -am se, vb. impf. alt werden, altern, C.
vẹ̑vəc, -vca, m. 1) der Worfler, C.; — 2) die Getreidereinigungsmaschine, Polj.
vẹ́veričar, -rja, m. der Eichhornaffe (callithrix sciurea), Erj. (Z.).
vẹ́veričica, f. dem. veverica; das Eichhörnchen.
vẹ́veričji, adj. vom Eichhörnchen.
vẹveričnják, m. pes veveričnjak, der Eichhornfänger, Cig.
vẹvọ̑da, m., nam. vojvoda (vojevoda), (viuda, vivuda) Trub., Dalm.- Cv. XIII. 2.
vę̑z, m. 1) = vez, f. das Band, ogr., kajk.- Valj. (Rad); — 2) eine Art Ulme, za Muro- C. ( Vest.).
vę̑z, -ı̑, f. 1) das Band, das Bindemittel, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Mik., Erj. (Som.), Dol.; vezi, das Bindholz bei den Zimmerleuten, Cig.; vezi (die Bänder) vežejo oplen in podvoz, Št. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — das Satzband, die Copula ( gramm.), Cig., Cig. (T.); — 2) die Masche beim Stricken, C.; — 3) das Binden (der Weinreben an die Pfähle), Cig.; — 4) der Einband, Cig.
vezáč, m. kdor kaj veže: der Garbenbinder, der Rebenbinder, Cig., M., Dol.
vezȃj, m. das Bindezeichen, Cig., Cig. (T.).
vezákinja, f. die Rebenbinderin, Mur., Mik.
vezȃłnik, m. der Bindebalken, der Koppelbalken, Cig.
vezálọ, n. das Bindemittel, das Band, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad).
vę́zanje, n. das Binden, das Zusammenbinden; — v. s čepi, die Verbindung (von Balken) durch Zapfen; — v. knjig, das Einbinden der Bücher; — v. besedi, die Wortfügung, Cig.; — tudi: vezȃnje.
vę́zanka, f. 1) der Bundsalat, Mur.; — 2) = ženski črevelj, der Bundschuh, Zora.
vę́zanki, m. pl. Bundschuhe, Jan. (H.).
vę́zati, vę́žem, vb. impf. binden, verbinden; v. snopje; v. trte h kolom; v. lonce, Töpfe mit Draht binden; v. les (pri tesarjih); vezan kozolec, die Doppelharfe, Cig., Dol.; v. knjige, Bücher einbinden; — ta sad veže usta, diese Frucht hat einen unangenehm herben u. zusammenziehenden Geschmack, Kras, Ist., Goriška ok.- Erj. (Torb.); — otrobe v., govoriti, kakor bi otrobe vezal, unzusammenhangendes Zeug sprechen; ljudem jezike v., den Leuten die Mäuler stopfen; v. koga na koga, na kaj (binden, fesseln), Cig., nk.; Vendar na mene še nekaj te veže, Preš.; Tretja njih je Neža, Ki moje srdce veže, Npes.-K.; verpflichten: dolžnost me veže, ich bin verpflichtet, Levst. (Nauk), nk.; beseda, obljuba, prisega me veže, Cig., nk.; postava veže vse ljudi, Cig.; zapoved me veže, kajk.- Valj. (Rad); — v. se, in einer Verbindung, im Einklang stehen, zusammenklappen, Cig., nk.
vezȃvəc, -vca, m. der etwas bindet, der Binder, Cig.; der Garbenbinder, jvzhŠt.
vezȃvkinja, f. die Rebenbinderin, Volk.- M., C., Mik., vzhŠt.
vę̑zba, f. das Binden, Cig., Jan., Mik.
1. vèzda, adv. = zdaj, jetzt, Habd.- Mik., ogr.- kajk.- Mik.; do vezda, od vezda, Habd.- Mik.
2. vezda, adv. immer, ogr.- C.; — prim. hs. vazda.
vèzdašnji, adj. = vezdanji, Habd.- Mik., ogr.- C.
vę̑zəc, -zca, m. 1) der Hafenbinder, jvzhŠt.; — 2) der Sticker, DZ., nk.
vę̑zək, -zka, m. 1) das Band ( anat.), Cig., Jan.; — 2) das Bindezeichen, das Abtheilungszeichen, C.
vẹ́zəł, -zla, adj. umgestürzt: v. lonec, Rib.- M.
vezẹ̑la, f. die Waldrebe (clematis vitalba), Tuš. (R.).
vezẹ̑lje, n. 1) der Bindbast, das Bandwerk, Cig.; — 2) die Waldrebe (clematis vitalba), Jan., Mik., Ravn.- M., pri Fari ( Notr.)- Štrek. (LjZv.).
vę́zən, -zna, adj. 1) Binde-: vę̑zni tram, der Bindebalken, Cig.; vezni samoglasnik, der Bindevocal ( gramm.), Cig. (T.); — 2) bündig, verbindlich, Mur., Cig.; — 3) fest zusammenhangend: vezna prst, Ip.
vezenína, f. die Stickware, DZ.; — prim. vesti (vezem).
vezẹ́ti, -ím, vb. impf. stecken ( z. B. im Morast), Jan.
vezẹ́vati, -am, vb. impf. zu binden pflegen, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
vę̑zič, m. dem. vez; eine Art Ulme, Za Muro- C. ( Vest.).
vę̑zih, m. der Docht, Notr.- Cig., Jan.
vezíka, f. die Korb- oder Bandweide (salix viminalis), C.
vezíkovəc, -vca, m. der Bandweidenbaum, C.
vezíłən, -łna, adj. 1) zum Binden gehörig, Bind-: vezı̑łnọ ličje, der Bindbast, Cig.; — 2) zum Sticken gehörig, Stick-: vezilni vzorec, das Stickmuster, Cig.
vezı̑łnica, f. 1) der Bindfaden, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) die Stickmaschine, DZ.
vezílọ, n. 1) das Bindemittel, das Band, Mur., Cig., Jan., Mik., DZ.; Vezilo vseh polkov, Po mokrem ti bom, Vod. (Pes.); — 2) das Angebinde, das Geschenk zum Geburts- oder Namenstage; dati komu kaj za vezilo; — 3) der Kopfputz der Braut, Cig., Rib.- M.; — 4) die Stickerei, Cig., Jan.
vezīr, -rja, m. turški dostojanstvenik, der Vezier; veliki v., der Großvezier.
vezı̑təv, -tve, f. = vezatev, Mur., Cig., Volk.- M.
vezı̑vọ, n. 1) das Bindegewebe, Cig. (T.); koščeno v., das Knochengewebe, Erj. (Som.); — 2) das Stickgarn, das Stickwerk, Jan. (H.).
vezljìv, -íva, adj. fest zusammenhangend: vezljiva zemlja, Nov., Bes.
veznẹ́ti, -ím, vb. impf. vezni, es zieht ins Herbe, Cig.
vę̑znik, m. 1) das Bindewort, Mur., Cig., Levst. (Sl. Spr.); — 2) das Gebinde (bei Zimmerleuten), Cig. ( Jan.); tudi: vezník.
1. vę́zniti, vę̑znem, vb. pf. stecken bleiben, Mur., Jan., Mik., C.; ( z. B. in einem Moraste), Mur.; v blatu sem veznil, vzhŠt.; = v. se, M.; svinja se je veznila, n. pr. noga ji je kje obtičala, da ne more z mesta, jvzhŠt.; jed se je veznila = zastala je v grlu, da ne more ni naprej ni nazaj, BlKr.
2. vẹ́zniti, -nem, vb. pf. umstürzen: v. posodo, M.
vę́znost, f. die Bündigkeit, Mur., Cig.
vezováti, -ȗjem, vb. impf. v. koga, den Namenstag jemandes mit Gratulationen, Angebinden, Festgelagen u. dgl. feiern.
vezovȃvəc, -vca, m. kdor koga vezuje; — der Gratulant, Jan.
vę́zovina, f. das Ulmenholz, C.
vẹ̑žbati, -am, vb. impf. üben, v. se, sich üben, nk.; — hs.
vẹ̑žbovnik, m. das Exercierreglement, Jan. (H.).
vę́žəlj, -žlja, m. das Garnband, das Strähnenband, C.
veželjáti se, -ȃm se, vb. impf. ringen, Notr.- Cig.
3. vẹ́žən, -žna, adj. = vegast, M.
véžica, f. dem. veža; — = lopa pred cerkvijo, die Vorhalle, BlKr.
vẹ́žiti, -im, vb. impf. verbiegen, verkrümmen, Mur., Cig., Jan.; — v. se, sich werfen (vom Holze); les se veži, Vrtov. (Km. k.).
vę̑žnik, m. der Corridor, Cig.
vgȃnjati, -am, vb. impf. ad vgnati; hineintreiben, Mur.
vgátiti, -im, vb. pf. 1) hineinstopfen, Cig.; — 2) aufnöthigen, Jan.
vglobíti, -ím, vb. pf. hineinsenken: ena kost je v drugo vglobljena (ist gelenkig verbunden), Erj. (Som.); — v. se v misli, sich in Gedanken vertiefen, Cig., nk.; v. se v pesem, LjZv.
vgnáti, vžénem, vb. pf. hineintreiben, Mur.; vgnana živina, C.
vgnę́čiti, -im, vb. pf. einquetschen, Cig.
vgnésti, vgnétem, vb. pf. hineinkneten, ( fig.) einbleuen: v. komu kaj, C.
vgnẹ́zditi se, -im se, vb. pf. sich einnisten, Mur., Cig., Jan., nk.; (po nem.).
vgọ̑dnọ, adv. = zgodaj, frühmorgens, ogr.- C., vzhŠt.- SlN.
vgółbniti, -gȏłbnem, vb. pf. versinken: kola vgolbnejo v razorane jarke, LjZv.
vgòn, vgǫ́na, m. die Eintreibung, Cig.
vgozdíti, -ím, vb. pf. einkeilen; vgozdil je v zemljo štiri stebre pokončnike, Jurč.; — einschieben, M.; v. stavek, Levst. (Zb. sp.).
vgrę́zniti, -grę̑znem, vb. pf. einsinken: v blato v., Erj. (Izb. sp.); = v. se, Jan. (H.).
vgrízati, -am, vb. impf. ad vgrizniti, Cig.
vgrízniti, -grı̑znem, vb. pf. hineinbeißen, Cig., Jan.; — v. se, sich einbeißen, Cig.
vgrizováti, -ȗjem, vb. impf. ad vgrizniti, Jan.
vhȃjati, -am, vb. impf. ad vniti; hineingehen, Cig.
vhòd, -hǫ́da, m. 1) der Eingang, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) der Einzug, der Einmarsch, Mur., Cig., Jan., nk.; v. imeti v mesto, den Einzug in die Stadt halten, Cig.; — der Introitus, Cig., Jan.
vhodíšče, n. die Eingangsstätte, Mur., Cig.; der Eintrittspunkt, Cig. (T.).
vi-, praef. = iz-, Zilj., Ben.; vse denarje sem vidal, koža je lepo videlana, Zilj.- Jarn. (Rok.).
vı̑car, -rja, m. der Plager, Jan.
vı̑cati, -am, vb. impf. 1) plagen, quälen, martern; žene može vicajo na zemlji, Gor.- DSv.; — v. se, eig. im Fegefeuer leiden, Cig.; sich plagen, sich martern; — 2) neka otročja igra, = nebeškati, Gor.; — prim. vice.
vı̑ce, f. pl. das Fegefeuer; — prim. stvn. wizi, Mik.
vı̑d, m. 1) das Sehen; sneg mi jemlje vid; — iz vida puščati kaj, außeracht lassen, LjZv.; menica na v., ein nach Sicht zahlbarer Wechsel, Cig.; — 2) der Gesichtssinn, das Gesicht, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); (vid, f., kajk.- Valj. [Rad]); — 3) die Ansicht ( arch., geom.), Cig. (T.); podolžni v., die Längenansicht, Cig. (T.); — 4) der äußere Schein, der Anschein, Cig., Cig. (T.); po vidu, Cig.; vid goljufa, Cig.; — 5) za vida, frühmorgens (kadar se že vidi), Dol.; = z vidom, Jan.; za vida (= kadar se še vidi), gegen Abend, Cig., C.; od vida do vida, vom Morgen bis zum Abend, Z., SlN.
vída, f. goveje ime, Tolm.- Erj. (Torb.); ime kobili, kajk.- Valj. (Rad).
vı̑dalice, f. pl. die Querpfeife, Kr.- Mur.; — die Doppelpfeife, Ist., Kr.- Mur., Valv.- Cig.; — prim. nem. Fiedel, srlat. vidula, C.
vı̑dəc, -dca, m. der Sehende, Mur., Ravn.; Največji slepci radi bi vidce vodili, Levst. (Zb. sp.).
vídən, -dna, adj. 1) Gesichtssinns-, Gesichts-: vı̑dni živec, kot, žarek, Cig., Cig. (T.), Žnid.; — 2) sichtbar; vidne stvari; — viden je, da ni zdrav, er sieht krank aus, Svet. (Rok.); — augenfällig; — wohlansehnlich, stattlich, Cig.; viden mož, vidna krava, Mik., Dol.; wohlbeleibt, Guts.- Cig.; — bolj vidno kakor pridno, schön aber unnütz, Cig.; pokmetovali smo še precej vidno in pridno, Jurč.
vídẹnje, n. 1) das Sehen; po videnju, na videnje poznati, vom Sehen aus kennen, vzhŠt.- C.; brez videnja kupiti kaj, etwas kaufen, ohne es zu sehen, vzhŠt.- C.; — na videnje, zum Schein, C.; — 2) die Vision, die Erscheinung, C.; prikazen ali videnje, Krelj, Dalm.
vı̑des, m. = videz, Krelj, Dalm.; zvunanji v., Krelj.
vídẹti, vı̑dim, vb. impf. ( pf.) 1) das Augenlicht haben, sehen; — na desno oko ne vidi; — 2) mit den Augen wahrnehmen, sehen, merken; gledajo, pa ne vidijo; težko ga vidim, ne morem ga videti = črtim ga; v. česa: žalostno je takih otrok videti, Ravn.- Mik.; od tod vidiš (je videti) planine, na planine; — uže je videti, uže se vidi, es ist bereits hell; — o svetem Vidi se skoz noč vidi, Lašče- Levst. (M.); kjer ni videti, ni vzeti, Cig.; — ansehen: videti mu je (man sieht es ihm an), da ni zdrav; vidi se mu, da ne misli tako; — videti je zdrav, bolan, er sieht gesund, krank aus; reč je videti lepa, bela, črna; mož je boljši, nego je videti; — 3) meni se vidi, es dünkt mir, es scheint mir; — v. se, gefallen, vzhŠt.; — 4) hodil sem, sam ne vidi, kod, ich ging herum, ohne selbst zu sehen, wo herum, Dol.- Levst. (Sl. Spr.); — 5) (videč, sichtbar, Trub., Krelj, Dalm.).
vidẹ́vati, -am, vb. impf. zu sehen pflegen: tam ljudje videvajo veliko kačo, Mik., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
vı̑dez, m. 1) die Sicht, Jan.; sivec je že malo preveč rebra na očiten videz stavil, Jurč.; na v. postaviti, ersichtlich machen, DZ.; obrazne kosti so stale posebno na videz, Jurč.; — das Aussehen: slab v. imeti, Jurč.; — 2) der Schein, der Anschein, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; ne sodim po videzu, Ravn.; na videz, zum Schein.
vı̑dež, m. 1) = oko (v uganki): štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža, štirje streljajo, eden pometa, (= krava), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 2) mesto, na katerem se kaj lepo in lehko vidi: "na lepem videžu je (kaka stvar), ali ti je vendar ne vidiš", Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) die Sicht, Jan.; dolgo ni bilo nobenega na videž, LjZv.; pesem peti o prvem videžu (a vista), DZ.; to je vsem ljudem na videžu, rekše, vsi ljudje morejo to videti, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.); vsem ljudem na videž postaviti = tako postaviti, da vidijo vsi ljudje, Senožeče- Levst. (Nauk); na v. razgrniti, zur Einsicht auflegen, Levst. (Cest., Pril.); na v. razgrnjen biti, aufliegen, Levst. (Nauk); na videž obešena tarifa (ausgehängt), DZ.; resnica mora na videž (ans Tageslicht), LjZv.; preiskovanje dene na videž (ergibt), DZ.; — 4) der Schein; na videž = na videz, LjZv.; — grdo na v., hässlich anzusehen, Jarn. (Sadj.); lepši na v., schöner anzusehen, Ljub.
vidítən, -tna, adj. = viden, sichtbar, Mur., Mik.
vidljìv, -íva, adj. = viden, sichtbar, Cig., Jan., ogr.- M., nk.
vı̑dnik, m. der Sehnerv, Cig. (T.).
vidnocvẹ̑tka, f. das Phanerogam, Cig. (T.).

71.548 71.648 71.748 71.848 71.948 72.048 72.148 72.248 72.348 72.448

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA