Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (7.201-7.300)

  1. komajsati se, -am se, vb. impf. sich herumbalgen, Cig., Polj.
  2. komandér, -rja, m. zapovednik, tudi: druge stopnje odlikovanec pri nekaterih zaslužnih redih, der Commandeur, Jan.
  3. komandérski, adj. Commandeur-: k. križ, Jan.
  4. komár, -rja, m. 1) die Mücke, die Gelse; navadni k., die gemeine Stechmücke oder Schnacke (culex pipiens); banatski ali golubaški k., die Gollubatzer Fliege (simulia maculata), senožetni k., die Wiesenschnacke (tipula pratensis), Erj. (Ž.); — 2) der beim Kartenspiel zusieht, LjZv., Kr.
  5. komȃra, f. ime črni kravi, kajk.- Valj. (Rad).
  6. komárati, -am, vb. impf. 1) krabbeln, po vseh štirih k., auf allen vieren herumkriechen, Mur., Cig., Jan., C., Polj.; mühsam herumschleichen, C.; — 2) sich rühren, arbeiten, sich abmühen: komaraj, in Bog ti bo pomagal, Slom., Svet. (Rok.).
  7. komȃrča, f. der Klumpfuß, Kr.- Valj. (Rad).
  8. komȃrčast, adj. klumpfüßig: k. konj, Z.
  9. komárče, -eta, n. das junge Mückchen: Prišel je komar s komarčeti, Npes.-K.
  10. 1. komárčək, -čka, m. dem. komarec.
  11. 2. komárčək, -čka, m. = komorač, Jan., Tuš. (R.).
  12. komárəc, -rca, m. dem. komar, Jan.
  13. komáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) = komarati, Jan.; delal in komaril je okrog svoje hiše, Vrt.; — 2) ubožno in slabo živeti, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) beim Kartenspiel zusehen, LjZv., Kr.
  14. komárjevəc, -vca, m. die Ragwurz (ophrys), Medv. (Rok.).
  15. komárnica, f. pastirska koča v senožetih gorskih, Krn- Erj. (Torb.).
  16. komárnik, m. das Netz zur Abwehr der Mücken, Fliegen u. dgl., Mur.
  17. komȃroma, adv. auf allen vieren gehend, Mur.
  18. komȃšna, f. die Gamasche; — krompir v komašnah, Erdäpfel im Schlafrock, Zora.
  19. komȃt, m. = homot, das Kummet; — iz nem.; prim. srvn. komat, Levst. (Rok.).
  20. komatár, -rja, m. 1) der Kummetmacher, Dict.; — 2) die größte Art Hummel, Gor.; — 3) komȃtar, die Ringdrossel (turdus torquatus), Cig., Valj. (Rad).
  21. komatáti, -ȃm, vb. impf. k. konja, dem Pferde das Kummet anlegen, Valj. (Rad).
  22. kǫ̑mba, f. 1) kamba, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) die Kuppel, Navr. (Let.); — prim. hs. kuba, Kuppel.
  23. kǫ́mbəlj, -blja, (-bəljna), m. = kembelj, utež pri tehtnici, Z., Valj. (Rad), KrGora.
  24. kombinácija, f. sestava ( math.), Cel. (Ar.); — sklepanje, die Combination, Cig. (T.); po kombinacijah (sklepanju) kaj najti, etwas combinieren, Cig. (T.).
  25. kombinováti, -ȗjem, vb. impf. combinieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  26. kǫ̑mbljəc, -bljəca, (-bəljca), m. dem. kombelj, Valj. (Rad).
  27. kome, -eta, m. = kum, boter, BlKr.
  28. komę́dija, f. 1) vesela igra, die Komödie; — 2) Possen; to je komedija!
  29. komedijānt, m. der Komödiant.
  30. komedijāntka, f. die Komödiantin, Cig.
  31. komedijáš, m. der Komödiant, Mur.
  32. komedijepı̑səc, -sca, m. der Komödiendichter, Cig. (T.).
  33. komelíca, f. = gomilica, Jan.; komelíce = gomilice, Josch.
  34. kǫ́men, m. 1) der Kamin, Jan.; — 2) der Feuerherd, Mur., Cig., Jan., SlN., Pjk. (Črt.), vzhŠt.; — 3) ein Vorsprung beim Ofen, auf welchem die Kinder zu sitzen pflegen, um sich zu wärmen, BlKr.
  35. komēnda, f. die Ordenspfründe, die Commende, Cig.
  36. komēndnik, m. der Vorsteher einer Commende, der Comthur, Cig., Jan.
  37. komenjáča, f. der Herdfetzen, C., Mik., Valj. (Rad), vzhŠt.
  38. kǫ́menščnica, f. = komenjača, C.
  39. komentār, -rja, m. razlaga, der Commentar.
  40. komentārij, m. = komentar, Cig. (T.).
  41. komēt, m. repata zvezda, der Komet.
  42. kōmičən, -čna, adj. komisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  43. kōmik, m. der Komiker, nk.
  44. kōmika, f. die Komik, Cig. (T.).
  45. kǫ́min, m. = komen, Mik.
  46. komīs, m. das Commissbrot, Z., Ljub.
  47. komisár, -rja, m. neka vrsta uradnikov, tudi: poverjenik, der Commissär; okrajni, policijski, finančni k.
  48. komisȃrstvọ, n. das Commissariat, Cig., Jan.
  49. komisı̑ja, f. 1) navod, poverjenstvo, die Commission; — 2) nekdaj: die Bezirksbehörde; oče župan pridejo neki dan klavrni iz komisije, Erj. (Izb. sp.); bil je skoraj vedno na poti: zdaj v komisijo, zdaj v kresijo, Str.
  50. komisı̑jski, adj. h komisiji spadajoč.
  51. komı̑zg, m. das einmalige Zucken mit der Achsel, Jan.
  52. komízgati, -am, vb. impf. die Achsel zucken, Jan.; na vse le kratko odgovarjaš, ali pa z ramo komizgaš, Glas.
  53. kómnata, f. = čumnata, kemenata, Cig., Jan.
  54. komọ̑ł, adj. 1) hörnerlos, ("komul") C.; — 2) in Trauerkleidung: hči obrobljena ali komola ("komula") hodi po materi, Guts.; — prim. rus. komolyj, hörnerlos, stvn. hamal, mutilus, C.
  55. komọ̑łcati, -am, vb. impf. mit den Achseln zucken, Jan.
  56. komọ̑łčən, -čna, adj. Ellbogen-; komolčna žila, die Ellbogenader, Cig.
  57. komọ̑łəc, -łca, m. 1) der Ellbogen; s komolcem koga suniti; — der Theil des Armes von dessen mittlerem Gelenke bis zur Handwurzel, Cig.; als Längenmaß, = laket, C.; = ein einhalb Fuß, Z.; šestdeset komolcev dolg, Dalm.; — v komolce so si, sie sind sehr verträglich, Notr.- Cig.; do komolca biti komu prijatelj: sehr befreundet sein, nk.; — 2) der Bug (bei Thieren), Cig.; zadnji k., das Sprunggelenk, C.; — 3) das Band (bei den Zimmerleuten), Cig.; — 4) der Hügel, ogr.- M., C.; po solnčnih komolcih, Ahac.
  58. komónika, f. der Beifuß (artemisia), Valj. (Rad), Mik. (Et.).
  59. komónjica, f. = komonika, C.
  60. komǫ̑ra, f. die Kammer, kajk.- Valj. (Rad); (als Behörde), Habd.- Mik., Cig. (T.); višja računska k., die Oberrechnungskammer, DZ.; ( nav. kǫ̑mora).
  61. komoráč, m. 1) der Fenchel (foeniculum officinale), Cig., Jan., C.; Jej, jej komorač, Da te ne pikne pisan kač, Dolenji Kras- Erj. (Torb.).
  62. komoráčev, adj. Fenchel-: komoračevo seme, Pjk. (Črt.).
  63. komoráčevlje, n. das Steckenkraut (ferulago galbanifera), Škrbina (Kras)- Erj. (Torb.).
  64. komorȃčnica, f. das Fenchelwasser, Cig.
  65. komorȃčnik, m. der Fenchelwein, Cig.
  66. komoríka, f. die Steinlinde (phillyrea media), Lošinj- Erj. (Torb.), ( hs.); — divja k., die Kermeseiche (quercus coccifera), Medv. (Rok.).
  67. kǫ̑mornik, m. der Kämmerer, nk.; komǫ̑rnik, ogr.- Valj. (Rad).
  68. kǫ̑morništvọ, n. die Kämmererwürde, nk.
  69. komp, m. das Mühlschiff, vzhŠt.- C.; — prim. nem. der Kumpf, Kumpen = etwas Vertieftes, C.
  70. kompa, f. die Fähre, C.
  71. kompāktən, -tna, adj. jedrnat, compact, Cig. (T.).
  72. kompanı̑ja, f. oddelek vojaštva, stotnija, die Compagnie.
  73. kompanı̑jski, adj. Compagnie-; k. poveljnik.
  74. komparatīv, m. primerjalnik, der Comparativ ( gramm.).
  75. kompās, m. severnica, der Compass, Cig., Jan., Cig. (T.).
  76. kompāsnik, m. die Compassbüchse, Cig. (T.).
  77. kompāsovnik, m. = kompasnik, Cig. (T.).
  78. 1. kǫ́mpati, -pam, -pljem, vb. impf. = klopotati, C.
  79. 2. kǫ́mpati, -pam, -pljem, vb. impf. = kopati, baden, GBrda.
  80. kompȃva, f. die stengellose Eberwurz (carlina acaulis), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: kǫ́mpava, Kr.- Valj. (Rad); — kompȃva = kostanjeva ježica, Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. popava.
  81. kǫ̑mpəc, -pca, m. = klopotec; schlechtes Ei, Sv. Jakob na Savi- Erj. (Torb.).
  82. kǫ́mper, -rja, m. = srakoper; veliki in mali k., Bolc- Erj. (Torb.).
  83. kǫ́mperica, f. = komper, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
  84. 1. kompę̑ta, f. ein zänkisches Weib, C.
  85. 2. kompę̑ta, f. = kopeta, Ig (Dol.).
  86. kompetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zanken, murren, C.
  87. komplę́ksija, f. die Zusammenfassung, die Complexion ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  88. komplikácija, f. die Verwickelung, die Complication ( phil.), Cig. (T.).
  89. kǫ́mplje, -pəlj, f. pl. die Fessel, C.; v komplje mu deno roke, Levst. (Rok.); — prim. lat. compes, Fessel. (?)
  90. kǫ́mpolja, f. 1) Jan.; nav. pl. kompolje, die Hochebene, Cig., C.
  91. kompor, m. die Braunwurz (scrophularia), Medv. (Rok.), Tuš. (Št. l. č.).
  92. kompōt, m. zavarjeno sadje, das Compot.
  93. kǫ́mrica, f. neka necepljena hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  94. komtūr, m. = komendnik, der Comthur.
  95. 1. komȗn, m. eine Vertiefung im Wasser, Mur., Met., Štanga (Gor.)- Valj. (Rad); — prim. tolmun.
  96. 2. komȗn, m. 1) die Commune, die Gemeinde, Cig., Jan., C.; — 2) der Gemeindeplatz, der Marktplatz, BlKr.- M.; — prim. it. il comune, die Gemeinde.
  97. komunikácija, f. občevanje, die Communication, nk.
  98. komus, m. der Bullenbeißer, vzhŠt.- Let. 1871. 182.
  99. komúza, f. slab klobuk, DSv.
  100. kȏnčema, adv. = konči, Št.- Cig., Jan., Bes., Vest. (I. 6.).

   6.701 6.801 6.901 7.001 7.101 7.201 7.301 7.401 7.501 7.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA