Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (71.948-72.047)

  1. verosǫ̑dnik, m. der Glaubensrichter, Jan. (H.).
  2. verostovȃnje, n. die Wacht, ogr.- M.
  3. verostováti, -ȗjem, vb. impf. wachen, ogr.- Valj. (Rad); — prim. virostovati.
  4. verotȃjəc, -jca, m. der Glaubensleugner, C.
  5. veroùk, -úka, m. die Religionslehre, der Religionsunterricht, Cig. (T.), nk.
  6. vę́rovanski, adj. Glaubens-, Mur., C., ogr.- M.
  7. vę́rovati, vę́rujem, vb. impf. glauben; v. v Boga, an Gott glauben; vse v., kar cerkev uči; — auf etwas halten: samo v vino veruje, BlKr.- M.
  8. verovẹ̑stnik, m. der Glaubensbote, ZgD., Cv.
  9. vę́rovnik, m. der Gläubiger, C., DZ.
  10. verozákon, -kǫ́na, m. = verouk, nk.
  11. verúga, f. = veriga: 1) die Kette, Habd.- Mik., Guts., Mur., Ravn.; — 2) der Kettenring, kajk.- Valj. (Rad); — 3) der Thürriegel, Habd.- Mik.; = pl. veruge, Valj. (Rad).
  12. vę́ruh, m. 1) der Weihrauch, Dalm., Trub., Goriš.- Kres; — 2) die Haselwurz (asarum europaeum), (to zelišče devljejo na cvetno nedeljo med les, ki ga nesejo blagoslovit, in služi potem o božičih za kadilo), Kres; — iz nem.; prim. srvn. wîrouch.
  13. vȇrz, m. stih, der Vers.
  14. vẹ̑s, m. das Dachgerüst, M., C., Mik., Št.; ves delajo, jvzhŠt.
  15. vẹ̑s, f. stegnjena, skrčena v., der Streckhang, der Klimmhang, Telov.
  16. və̀s, vsà, vsè, adj. all, gesammt, ganz; ves svet; vsi ljudje; vso noč, die ganze Nacht hindurch; vse leto; ves teden; — po vsej sili, mit aller Gewalt; na ves glas, na vse grlo, hellaut; na vsa usta povedati, etwas geradeweg, ohne Beschönigung sagen; — ves nedolžen je, er ist ganz, völlig unschuldig; ves vesel mi pravi; zdaj je ves drugačen; — ves oče je, ves oče gleda iz njega, er ist das leibhafte Bild des Vaters, Cig.; — na vse zgodaj, in aller Frühe; — vse, ganz, völlig: vsa sama je, sie ist ganz allein, Levst. (M.); vse tako, kakor ona leta, Levst. (Nauk); vse prezgodaj, ganz und gar zu früh; — vse skoz, immer, durchwegs; vse sploh (in allen Stücken) komu pokoren biti, V.-Cig.; — immer: vse bolj in bolj, immer mehr, Cig.; — po vsem, ganz; po vse piti, ganz austrinken, Ljubljanska ok.
  17. vẹ̑sək, -ska, m. = gorjača, kajk.- Valj. (Rad).
  18. vesę̑ł, -ę̑la, adj. froh, fröhlich, lustig, freudig; vesela igra, das Lustspiel, Cig., Jan., nk.; v. biti česa, mit einer Sache Freude haben; nismo ga nič veseli, wir sind über ihn gar nicht erfreut.
  19. vésəłce, n. dem. veslo; das Ruderchen.
  20. vesę̑łən, -łna, adj. = vesel, Guts., Mur.
  21. veselẹ́ti, -ím, vb. impf. = veseliti: veselelo bi me, Dol., Podnanosci- Erj. (Torb.).
  22. veselíca, f. 1) die Vergnügung, die Unterhaltung; — 2) = narodna erotična pesem, Gor.
  23. veselı̑telj, m. der Erfreuer, ogr.- C.
  24. veselíti, -ím, vb. impf. freuen, Freude machen; to me veseli; veseli me, da si prišel; nič ga ne veseli nauk; — v. se, sich freuen; ne veseli se vselej ta, kateri se smeja, Kast.; v. se česa, sich auf etwas freuen; Bliža se železna cesta, Nje se, ljub'ca, veselim, Preš.; v. se nad čim, sich über etwas freuen: nad drugih veseljem se veseliti, Ravn.
  25. veseljáčiti, -ȃčim, vb. impf. lustig, vergnügt leben, Let., SlN.
  26. veselják, m. ein lustiger Geselle, der Lebemann.
  27. veséljce, n. dem. veselje; eine kleine Freude, Ravn.
  28. vesélje, n. die Freude; srpi šume, da jih je veselje (dass es eine Freude ist), Ravn. (Abc.); — das Vergnügen: nedolžno veselje si privoščiti; tudi: veselję́, Cv.; veseljè, Valj. (Rad).
  29. vesę́łka, f. kravje ime, Kr.- Valj. (Rad).
  30. 1. vesełník, m. der Erfreuer, der Tröster, C.
  31. 2. vésəłnik, m. der Stiel des langen Ruders an einem Floße, Savinska dol.
  32. vesę̑łnost, f. die Freudigkeit, Guts., Mur.; die Freude, ogr.- Valj. (Rad).
  33. veseloígra, f. = vesela igra, das Lustspiel, Jan., nk.; — prim. češ. veselohra.
  34. veselováti se, -ȗjem se, vb. impf. fröhlich sein, sich unterhalten, C.
  35. vẹ́siti, vẹ̑sim, vb. impf. hängen, Mur., Jan., Mik., Danj. (Posv. p.), Zora; brumne vesi, velike tati pak za mizo posadi, Krelj; — oblaki se vesijo, die Wolken senken sich, Z., Dol.- Levst.; herabschweben: orel se vesi nad svojimi mladimi, Cig.
  36. vẹ̑skati, -am, vb. impf. hangeln, Telov.
  37. vesláč, m. der Ruderer, Jan., C., Jurč.
  38. veslȃj, m. der Ruderschlag: z nekaj krepkimi veslaji, LjZv.
  39. veslár, -rja, m. der Ruderknecht, Meg.; der Ruderer.
  40. vesláriti, -ȃrim, vb. impf. sich mit dem Rudern beschäftigen, Guts.- Cig., Mur., Jan.
  41. vesláti, -ȃm, vb. impf. 1) rudern; — veslati in jesti, schnell essen, C.; — 2) grobe Reden führen, Mur.
  42. veslȃvəc, -vca, m. der Ruderer, Cig., Jan.
  43. veslȃvka, f. 1) die Rudrerin; — 2) navadna v., die gewöhnliche Ruderwanze, der Rückenschwimmer (notonecta glauca), Erj. (Ž.).
  44. vę́slica, f. 1) eine einem Ruder ähnliche Schaufel, bes. die Kohlenschaufel; tudi: véslica, Valj. (Rad); — 2) lopatica, s katero se žganci mešajo, Valj. (Rad); — 3) veslice so pri vinski preši tista brunca, katera se nad slemenom vtikajo, jvzhŠt.
  45. vę́sličnik, m. der Ofenzeugwinkel, in den man Kohlenschaufeln, Ofengabeln, Schürhaken u. dgl. Küchengeräthe zu stellen pflegt, Mur.
  46. vę́sličnjak, m. = vesličnik, Mur., C.
  47. véslọ, n. 1) das Ruder; — 2) eine verleumderische Zunge, Mur.
  48. veslonǫ̑žəc, -žca, m. veslonožci, die Ruderfüßer (steganopodes), Cig. (T.), Erj. (Z.).
  49. vẹ̑sna, f. 1) bajeslovno žensko bitje (vesne črčijo ali hreščijo, kadar po noči gredo, t. j. nekako govore): "hreščiš, kakor vesne", tako govore človeku, kateri ima hud kašelj, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) der Frühling, nk.; (po drugih slov. jezikih).
  50. vəsníca, f. das Dorf, die Dorfgemeinde, Mur., Cig., Jan., ogr.- C., Vrt.
  51. vəsničàn, -ána, m. der Dorfbewohner, Cig., Jan.
  52. vəsnı̑čar, -rja, m. = vesničan, ogr.- C.
  53. vẹ̑snik, m. o Jurjevem zeleno opleten mladenič, Ščav.- Pjk. (Črt.).
  54. vəsǫ̑ljni, -ljna, adj., nam. ves voljni: gesammt, allgemein, Welt-; vesoljni svet, die ganze uns offene Welt; vesoljno morje, das Weltmeer; vesoljni potop, die Sintflut.
  55. vəsǫ̑ljnost, f. die Allgemeinheit, die Gesammtheit, Cig., Jan., nk.
  56. vẹ̑st, -ı̑, f. 1) das Wissen: brez vesti, ohne Vorwissen, z našo vestjo, mit unserem Vorwissen, Rec.; na vest dati, zur Kenntnis geben, Jan., C., Trub.; vest imam, ich weiß, C.; na vest mi je prišlo, ich habe es erfahren, es ist mir bekannt geworden, Dalm.; — die Kunde, die Nachricht, Jan., nk.; (v tem pomenu po drugih slov. jez.); — 2) das Gewissen; v. me peče, das Gewissen drückt mich; tanka, rahla v., ein zartes Gewissen; kosmata v., ein grobes Gewissen; ta človek nima vesti, das ist ein gewissenloser Mensch.
  57. vestẹ́je, f. pl. das Ofenloch, C.; — prim. isteje, ustije, ustje.
  58. vẹ́stən, -tna, adj. 1) Gewissens-; vẹ̑stna dolžnost, reč; — gewissenhaft; v. človek; vestno delati; — 2) bekannt, kund: vsemu svetovi vestno storiti (kund thun), Krelj; kar je vam vestno, rok. iz 15. stol., prisega iz l. 1601- Kres.
  59. vésti, védem, vb. impf. 1) führen, Jan., Ravn., nk.; (po drugih slov. jez.); z močjo ga vedeš na svoje sveto domovje, Ravn.; — 2) vede me, es gelingt mir: vse jo vede, kar ona hoče, Levst. (Rok.); — reč mi vede, die Sache schlägt zu meinem Vortheil aus, Cig.; ne bo jim vedlo, es wird ihnen nicht gelingen, C.; — 3) nützen, helfen: vede, es hilft, V.-Cig.; nič ne vede, Cig.; malo vede, C.; nič ti ne vede moje govorjenje, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 4) blago dobro vede, die Ware findet Abnahme, ne vede, findet keine Abnahme, Cig., Svet. (Rok.); — 5) za denar me trdo vede, es geht mir knapp mit dem Gelde, LjZv.; — 6) v. se, Ravn.; sich aufführen, sich betragen; vedel je, kako nesramno se vedeta sinova, Ravn.; — 7) kako se ti vede? wie geht es dir? Cig.; — kupčija se mu dobro vede, seine Ware findet einen guten Absatz, Cig.; delo se nam po sreči vede (geht glücklich vonstatten), Ravn.; ni se mu vedlo, kakor je sam hotel, LjZv.; — 8) v. se za kaj, sich um etwas handeln, C.
  60. vę́sti, vę́zem, vb. impf. sticken, Cig., Jan., nk.; — hs.
  61. vẹ̑stnik, m. der Verkünder, ZgD.; — der Bote, nk.; — po drugih slov. jezikih.
  62. vẹstovı̑t, adj. sich bewusst, Habd.- Mik., C.
  63. 1. vẹ́ša, f. der Hängeplatz, Jan., Mik.
  64. vẹ́šalọ, n. 1) tako se imenuje vse kuhinjsko orodje, kar se ga da na steno obesiti, n. pr. razne pokrovače, kuhalnice, penenice itd.: "gospodinja se lahko ponaša s svojim vešalom", Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) pl. vẹšála, der Galgen, Cig., Jan., C., nk.; ( hs.).
  65. vẹ́šča, f. 1) ein vielwissendes Weib, Notr.- Levst. (Rok.), Jurč. (Tug.); — die Zauberin, die Hexe, Meg., Habd., Dict., Mur., Cig.; coprnice ino vešče se na gromadi sežgo, Hip. (Orb.); žensko dete, katero se rodi po zadnjem koncu, bode vešča, Tolm.- Erj. (Torb.); vešče hodijo človeka tlačit ter pijo tudi kri, Volče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 2) das Irrlicht, Mur., Cig., Dol.- M., Notr.; — 3) der Nachtfalter; übhpt. der Schmetterling, (veša) Mur., C.; — prosena v., der Hirsezünsler (pyralis silacealis), Erj. (Ž.).
  66. vẹščák, m. der Sachverständige, der Kenner, nk.; — po drugih slov. jezikih.
  67. vẹščákinja, f. die Sachverständige, die Kennerin, nk.; — prim. veščak.
  68. vẹ́ščəc, -čəca, m. 1) der Weissager, Jan., Vest.; — der Zauberer, Habd.- Mik., ogr.- C.; — 2) der Abendfalter, veščeci (crepuscularia), Cig. (T.).
  69. vẹ́ščiti, -im, vb. impf. lange aufbleiben und Licht brennen, Lašče- Levst. (Rok.).
  70. vẹ̑ščka, f. 1) die Hexe, ogr.- C.; — = ženska, katera bi rada bila coprnica, pa ne more, kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Nachtfalter, C.
  71. vẹ̑ščnik, m. der Riehwurm in den Bienenstöcken (die Larve des Immenwolfes), V.-Cig.
  72. vẹ̑šək, -ška, m. der Kalkspat, V.-Cig.
  73. vẹšèlj, -ę́lja, m. ein abstehendes Krautblatt, Notr.
  74. vẹ̑šenka, f. das Hängeschloss, Cig., M.
  75. vẹ́šiti se, -im se, vb. impf. durch das Spundloch verrauchen und dadurch schal werden ( v. Wein), Štrek.; vino se veši = cvet iz njega puhti, Vrtov. (Vin.).
  76. vẹ̑šnica, f. der Spundpfropf, Meg.
  77. vẹ̑šnik, m. der Spundbohrer, Jan. (H.).
  78. vešnik, m., Ahac., pogl. vasovavec, 1. oglar.
  79. vę̑tčina, f. altes Zeug, C.; — prim. vetek.
  80. vę̑tək, -tka, adj. alt, Poh.; schwach, abgelebt, abgenützt (von Menschen und Thieren), Fr.- C.; vetki ded, C.; — alt, abgetragen (von Kleidungsstücken), Fr.- C.
  81. vẹ̑tər, -tra, m. der Wind; zgornji v., der Westwind, Savinska dol.; dolenji v., der Ostwind, Meg.; veter = jug, Kras; — okno na dva vetra, ein Fenster mit zwei Flügeln, Cig.; vetra (veter) dati čemu, verschwinden machen, schnell verbrauchen, verzehren: dal mu (vinu) je vetra! er hat tüchtig getrunken, jvzhŠt.; Veter dal boš dvajseticam, Preš.; — v. napraviti komu, jemanden ins Bockshorn jagen, vzhŠt.; — vetrovi, die Bauchwinde, vetrovi ga napenjajo; — na vetrih biti, allem Ungemach ausgesetzt sein, C.
  82. veterān, m. doslužen vojak, der Veteran.
  83. vẹ́ti, vẹ̑jem, vb. impf. 1) wehen; — veter veje s snegom, Vrt.; — 2) = vejati, (Getreide) worfeln, Cig., Jan., C.
  84. vẹ̑trc, m. dem. veter; das Windchen.
  85. vẹ̑trčək, -čka, m. dem. vetrc; das Windchen.
  86. vẹtreník, m. der Windkessel, der Windkasten, Cig., Cig. (T.), DZ., Sen. (Fiz.).
  87. vẹtrenják, m. ein unbeständiger Mensch, der Windbeutel, Cig., Cig. (T.), nk.; — hs.
  88. vẹ̑trič, m. dem. veter; das Windchen.
  89. vẹ̑tričək, m. dem. vetrič; das Windchen.
  90. 1. vę̑trih, m. der Dietrich, der Beischlüssel.
  91. 2. vẹ̑trih, m. = hud duh, ki dela veter, Poh.- Pjk. (Črt.).
  92. vẹtrílọ, n. 1) das Segel, Jarn., Mur., ZgD., DZ.; ( stsl.); — 2) der Ventilationsapparat, der Ventilator, Cig. (T.), DZ.
  93. vẹ́triti, -im, vb. impf. lüften, Mur., Cig., Jan., DSv.; kje se bode moj žamet vetril? Glas.
  94. vẹ̑trn, adj. 1) Wind-; vetrni malin, die Windmühle, Levst. (Zb. sp.); — windig, vetrno je, vetrno vreme; — 2) unbeständig, unzuverlässig, Cig., Jan.
  95. vẹ̑trnica, f. 1) die Windfahne, Cig., Jan., Cig. (T.), Hip. (Orb.); der Wetterhahn, Jan.; — 2) der Fächer, Dict., Mur., Cig., C., nk.; — 3) das Segel, ogr.- C.; — 4) der Flügel an einer Windmühle, Mur., Cig., Jan.; vetrnice suhega mlina, ogr.- Valj. (Rad); an einer Klappermühle (klopotec), Valj. (Rad); — die Windmühle selbst, Jarn., V.-Cig.; — die Getreidereinigungsmaschine: na vetrnico žito usipati, Ravn. (Abc.); — der Windfang, bes. der Windfang am Blasbalg, Cig.; — 5) das Ventil, V.-Cig.; — 6) der Fensterladen, Koborid- Erj. (Torb.); pl. vetrnice, die Jalousien, Cig.; = vetrnice na faflje, Gor.; — 7) die Klappe am Taubenschlage, Cig.; — 8) vetrnice, die Strohflechten an den Eckfirsten des Strohdaches, Cig., C., Dol.; — 9) ein besonderer Schmerz in den Gelenken, eine Art Rheumatismus, Mur., C.; — 10) die Windpocke, die Windblatter, C.; — 11) das Windröschen (anemone), Jan., Erj. (Ž.), Vrt., Nkol.; — der Backenklee (dorycnium herbaceum), Rodik- Erj. (Torb.).
  96. vẹ̑trničica, f. dem. vetrnica; ein kleiner Fächer, Dict.
  97. vẹ̑trnik, m. 1) die Wetterfahne, Mur., Cig.; der Wetterhahn, Jarn.; — 2) der Windfächer, Mur., Cig.; — 3) die Windmühle, Mur., Cig., Jan., Levst. (Zb. sp.); — 4) der Windfang, Cig., Jan.; — 5) = glavni steber pri strešnem odru ali pri stogu, die Stuhlsäule, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 6) die Flockenblume (centaurea iacea), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — die Galgantwurzel (galanga), Dict., C.; — (piše se tudi: vetrenik).
  98. vẹ̑trnjak, m. = vetrnik 1), Mur.
  99. vẹtrokàz, -káza, m. der Windzeiger, das Anemoskop, Cig. (T.).
  100. vẹtrováti, -ȗjem, vb. impf. lüften, ogr.- C.

   71.448 71.548 71.648 71.748 71.848 71.948 72.048 72.148 72.248 72.348  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA