Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (71.748-71.847)

  1. 2. vẹ̑jičast, adj. wimperartig, Cig.
  2. vẹ̑jičica, f. dem. 1. vejica; das Zweiglein.
  3. vẹ̑jičje, n. coll. kleines Gezweige, Mur.
  4. vẹ̑jička, f. dem. 1. vejica; ein kleines Zweiglein, Mur.
  5. vẹ̑jka, f. dem. 1. veja; das Zweiglein, ogr.- C., Mik.
  6. vẹ̑jnatnik, m. = vejnatni grah, fižol, C.
  7. vẹ̑jnica, f. = velnica, M., C., Dol.
  8. 1. vẹ̑jnik, m. 1) das am Ende gekrümmte Astmesser, Mur., Cig., C., Dol., Poh.; — 2) = zveženj vej s še zelenim perjem, katero je posušeno ovcam in kozam v pičo po zimi; — der Laubbuschen, in den Weingärten zur Düngung verwendet, Mur.; — vejniki, das Faschinenwerk, BlKr.- Cig.; — der Palmbusch, Črni Vrh ( Notr.); — 3) vẹjník, der Laubfrosch (hyla arborea), Frey. (F.).
  9. 2. vẹ̑jnik, m. = velnica, C., Dol.
  10. vẹ̑jnikar, -rja, m. hrast, od katerega vej delajo vejnike, Gor.
  11. vẹ̑jnjak, m. = 1. vejnik 1) in 2), Lašče- Levst. (Rok.).
  12. 1. vę̑k, m. das Geschrei, lautes Weinen, der Jammer, Mur., Cig., M., C., Polj.; velik vek bo po vsem Egiptu, Ravn.; vek zagnati, zu schreien anfangen, M.; veliko veka, malo teka = viel Geschrei, wenig Wolle, Z.
  13. 2. vẹ̑k, m. 1) die Kraft, Meg., Dict., V.-Cig., Jan., C.; on bo ljudem moč ino vek dal, Trub.; ti si moj vek! Dalm.; k veku pripraviti, erquicken, Dict.; človek na stare dni ali bolnik nima veka, BlKr.; sol vek izgubi, Trub.; iz hlebca bo ves vek prešel, Dol.- Mik.; — 2) das Lebensalter, Mik., Erj. (Som.); — 3) das Zeitalter, Mur., Cig., Jan., nk.; Zlati vek zdaj Muzam kranjskim pride, Preš.; — stari, srednji, novi v., das Alterthum, das Mittelalter, die Neuzeit, Jan., nk.; — das Jahrhundert, Mur., Cig., Jan., nk.; — na veke, na vse veke, in alle Ewigkeit; od veka, von Ewigkeit her, Cig.; iz veka v vek, C.; na vek in veke, immerdar, = na vek veka, C.
  14. vẹ́ka, f. 1) der Deckel, Jan., Mik.; — der Ofendeckel, Mur., Jan., C., Vest.; — 2) die Fallthüre, Jan., Mik.; — 3) die Fassbodendaube, C., jvzhŠt.; — 4) der Mantelkragen, C.; — 5) das Augenlid, Mik.
  15. vekáč, m. der Schreier.
  16. vę́kati, -kam, -čem, vb. impf. laut weinen, jammern, schreien; Vsi tarnajo, zdihavajo, Solzice toč'jo, vekajo, Npes.-K.; silno so jokali in vekali, Jap. (Sv. p.); Tam dekle že vse večejo, Npes.-Schein.
  17. vę́kavəc, -vca, m. der Weiner, Cig., M.
  18. vę̑kavt, m. der Weiner, Mik.
  19. veketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. quäken, wimmern: zajec vekeče, C.
  20. vẹkivẹ̑čən, -čna, adj. = vekovečen, Mur., ogr.- M.; vekivečna voza (vuza), lebenslängliche Haft, kajk.- SlN.
  21. vẹkivẹ̑čnost, f. die Ewigkeit, ogr.- M.
  22. vẹ́kọ, n. 1) = baba, der Druckdeckel bei der Presse, C.; — 2) das Augenlid, C., LjZv.; ( stsl.); — prim. veka 1).
  23. vẹkolẹ́tən, -tna, adj. Jahrhunderte lang während: Močvirje vekoletno je pregnano, Preš.
  24. vẹkopìs, -písa, m. die Lebensbeschreibung, LjZv.
  25. vẹkováti, -ȗjem, vb. impf. das Leben zubringen, Levst. (Zb. sp.).
  26. vẹkovẹ̑čən, -čna, adj. ewig, Mur., Cig., nk.
  27. vẹkovítiti, -ı̑tim, vb. impf. verewigen, Bes.
  28. vę̑kšati, -am, vb. impf. = večati, vergrößern.
  29. vę̑kši, adj. compar. = veči; — po vekšem, oberflächlich, C.; — najvekše, höchstens, C.
  30. vekšína, f. = večina, C.; — z vekšino (zvekšino) = z večine, größtentheils, meistens, Jan., C.
  31. vekúlja, f. die Weinerin, Jan., Mik., Kr.- Valj. (Rad).
  32. vēl, m. der Schleier, Glas., LjZv.; — prim. it. velo.
  33. 1. vèł, vę́la, adj. welk; vele rože, velo listje; — velo telo, Jap.; velo lice, nk.; — verwaschen, nicht markig, Cig. (T.); — schwach, C.; — faul, C.
  34. 2. vę̑l(i), vę̑la, adj. = velik: veli hrast, vela hiša, Tolm.- Glas., Bohinj ( Gor.).
  35. velakı̑n, m. = pelikan, Frey. (F.).
  36. velblòd, -blǫ́da, m. das Kameel, Mur., Cig., Jan., Ravn., nk.; — po drugih slov. jezikih.
  37. velblǫ̑dar, -rja, m. der Kameeltreiber, Cig., Jan.
  38. velblodíca, f. die Kameelstute, Cig., Jan.
  39. velblǫ̑dji, adj. Kameel-, Mur., Cig., Jan.
  40. velblodovína, f. 1) die Kameelshaut, Cig.; — 2) tkanina iz velblodove dlake, Vrt.
  41. 2. vele-, praef. ( adv.) sehr, hoch-, Groß-: velekrasen, velečastit, velemož, nk.; — po drugih slov. jezikih.
  42. velečastı̑t, adj. hochgeehrt, nk.; — prim. češ. velečestný.
  43. veledróbən, -bna, adj. sehr klein, winzig, Erj. (Min.).
  44. veledúšən, -šna, adj. hochherzig, großmüthig, Jan. (H.).
  45. veledúšnost, f. die Hochherzigkeit, die Großmuth, Jan. (H.).
  46. velegọ̑rje, n. das Hochgebirge, Erj. (Min.).
  47. veleizdajȃvəc, -vca, m. = veleizdajnik, nk.
  48. veleizdȃjnik, m. der Hochverräther, nk.
  49. velekljùn, -kljúna, m. velekljuni, die Großschnäbler (magnirostres), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  50. velẹ́łən, -łna, adj. velẹ̑łni naklon, die Befehlsart, der Imperativ, Levst. (Sl. Spr.).
  51. velẹ̑łnik, m. die Befehlsart, der Imperativ, Cig., Jan.
  52. velenják, m. za Duhovo prihranjena paša; kdor na Duhovo prvi na pašo prižene, sme na velenjaku pasti, Ščav.
  53. velẹ̑nje, n. der Befehl, Mur.; božje v., Danj. (Posv. p.).
  54. veleoblȃst, f. die Großmacht, nk.
  55. veleplǫ́čast, adj. großblätterig, Erj. (Min.).
  56. veleposẹ̑stnik, m. der Großgrundbesitzer, nk.
  57. velerı̑łəc, -łca, m. der Taubenschwanz o. Seekrautschwärmer (macroglossa stellatarum), Erj. (Ž.).
  58. velę̑sa, f. die Silberwurz (dryas octopetala), C., Medv. (Rok.).
  59. velesíla, f. die Großmacht, nk.
  60. veleskòk, -skǫ́ka, m. der Riesensprung, C.
  61. veleslávən, -vna, adj. sehr berühmt, glorreich, nk.
  62. velestíka, f. das Liebstöckl (ligusticum), Erj. (Rok.).
  63. velẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) befehlen, auftragen, heißen; kaj pak Bog veli? Trub.; takovega Kristus ne veli, Trub.; Ta veli mi: poj sonete, Preš.; treba delati, kakor veli dvorni dekret, Levst. (Nauk); — tudi: vb. pf., Mur., nk., Mrliča djati v grob vele, Preš.; Krpan veli urno pognati, Levst. (Zb. sp.); — 2) sagen, ogr.- kajk.- Valj. (Rad), BlKr., jvzhŠt.; velijo = pravijo, man sagt, es heißt, BlKr., jvzhŠt.; kaj ti veli? was sagt er dir? BlKr., jvzhŠt.
  64. veletòk, -tǫ́ka, m. der Strom, Jes.
  65. veletȓžəc, -žca, m. der Großhändler, nk.
  66. velẹ́vati, -am, vb. impf. befehlen, heißen; stori, kar ti velevam, Rog.- Valj. (Rad); drugim dobro delati nam veleva, Ravn.- Valj. (Rad); Horaci dulce et utile veleva, Preš.; Svet' Gregor veleva Kožuhe kupit', Npes.-K.
  67. velẹ̑vək, -vka, m. der Befehl, das Geheiß, Mur., Cig.
  68. velevlȃst, f. die Großmacht, nk.
  69. velí, adv. = pravijo, man sagt, C., vzhŠt.
  70. veličȃłnik, m. das Vergrößerungsglas, Cig.
  71. velı̑čanje, n. 1) die Verherrlichung, Cig.; — 2) das Prangen, der Übermuth, Cig., Vrt.
  72. veličȃnski, adj. 1) großartig, prächtig, herrlich, Mur., Cig., Jan., ogr.- M.; v. grad, Navr. (Let.); veličanski gozdje, Erj. (Izb. sp.); — 2) veličanska pravica, oblast, die Landeshoheit, DZ.
  73. veličȃnstvən, -əna, adj. majestätisch, Cig. (T.), C., nk.
  74. veličȃnstvọ, n. die Großartigkeit, die Herrlichkeit, Habd.- Mik., Mur., kajk.- Valj. (Rad); — die Majestät, Cig., Jan., nk.; Njegovo Veličanstvo, naš presvetli cesar, nk.
  75. veličȃst, f. = veličastvo, Mur., Jan., Mik.
  76. veličȃstən, -tna, adj. erhaben, herrlich, majestätisch, Mur., Cig., Jan., nk.
  77. veličȃstnost, f. das Majestätische, die Erhabenheit, Cig., Jan., nk.
  78. veličȃstvən, -əna, adj. majestätisch, Cig.
  79. veličȃstvọ, n. die Herrlichkeit, die Glorie, die Majestät, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan.; božje v., Krelj, Trub., Kast.; čast ino veličastvo je pred njim, Dalm.; — = Veličanstvo, Cv.; molite tudi za cesarsko Veličastvo! Trub.; (veličę̑stvọ, Mur., Jan., Danj.- Valj. [Rad]).
  80. velı̑čati, -am, vb. impf. 1) vergrößern, Cig., Jan., Cig. (T.), M.; — 2) erheben, verherrlichen, Cig., Jan.; duša moja veliča Gospoda, Krelj; — 3) hochschätzen, V.-Cig.; — 4) v. se, großthun, prahlen: v. se s čim, Cig., Jan., Cig. (T.), Vrt., Notr.; — 5) v. koga, jemandem viel zu schaffen geben, ihn belästigen, C.; delo me veliča, C.
  81. veličȃva, f. die Größe, die Majestät, die Erhabenheit, Jan., C.; nebeška v., C.
  82. velı̑čavəc, -vca, m. der Verherrlicher, Cig.
  83. velíčən, -čna, adj. großartig, herrlich, Cig. (T.), C., Mik.; velična čudesa, Krelj.
  84. veličína, f. die Größe, Cig., Jan.- Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  85. velíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) = veličati 2), erheben, preisen, Cig., Jan., M.; — 2) v. se, großthun, prahlen, C., Notr.
  86. velı̑čje, n. die Großartigkeit, Cig. (T.); — die Majestät, Cig., Jan.
  87. velı̑čka, f. der Frühling, die Osterzeit, Marenberg, Luče ( Št.)- C., nad Mariborom- SlGosp.; — prim. vlička, valička.
  88. velíčnost, f. die Großartigkeit, Cig. (T.); — die Herrlichkeit, die Pracht, die Majestät, C.; veličnost božja, die Majestät Gottes, Krelj; z veličnostjo kraljevati, Krelj.
  89. vélik, velíka ( določno: vę̑liki, vę̑lika), adj. groß; — velik dan je že, es ist schon voller Tag; — velik sneg, tief gefallener Schnee; — Groß-, Haupt-, Erz-, General-, Ober-, Hoch-; velika cesta, die Hauptstraße; veliki hlapec, der Oberknecht; velika dekla; veliki starejšina (pri svatovščini); veliki vojvoda, der Großherzog; veliki knez; veliki altar, der Hochaltar; velika maša, das Hochamt; veliki zbor, die Generalversammlung; velika izpoved, die Generalbeichte, Dol.; velika občina, die Hauptgemeinde, Levst. (Nauk); veliki trg, der Hauptplatz; velika država, der Großstaat, die Großmacht, Cig. (T.); veliki obrt, das Großgewerbe, Cig. (T.); veliki trgovec, der Großhändler; veliko gorovje, das Hochgebirge, Cig. (T.); velika pismena, die Majuskelschrift, Cig. (T.); veliki traven, der Mai, veliki srpan, der August; velika mati, die Schwiegermutter, C.; — veliki teden, die Charwoche; veliki četrtek, petek; velika nedelja, veliki ponedeljek, der Ostersonntag, der Ostermontag; velika (-íka, Dol.) noč, Ostern; Peter Veliki, Peter der Große; — (velìk, določno: velı̑ki, Tolm., Rez.); — velíkọ (redkeje vẹ̑likọ), viel; veliko dela; veliko lepši, viel schöner; viele: veliko delavcev, z veliko delavci; — odprite vrata na vę̑lici ("na velci = široko")! Mik.
  90. velikȃn, m. ein großer Mensch, der Riese.
  91. velikȃnka, f. die Riesin, Mur., Cig., Jan.
  92. velíkast, adj. ziemlich groß, Cig.
  93. velikáš, m. der Magnat, Cig., Jan., ogr.- M., Mik., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  94. velikáški, adj. Magnaten-, nk.
  95. velı̑kljat, adj. ziemlich groß, Cig.
  96. velikocvẹ́tən, -tna, adj. großblumig, Cig.
  97. velikǫ̑ča, f. die Größe, Habd.- Mik., Mur., Cig., ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  98. velikodúšən, -šna, adj. großmüthig, Mur., Cig., Jan., nk.
  99. velikodȗšje, n. die Großmuth, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  100. velikodȗšnica, f. die Großmüthige, Jan. (H.).

   71.248 71.348 71.448 71.548 71.648 71.748 71.848 71.948 72.048 72.148  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA