Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (71.548-71.647)

  1. vcẹ̀p, -cẹ́pa, m. die Einimpfung, Cig.
  2. vcẹ̑pək, -pka, m. die Impfwunde, Cig.
  3. vcẹ́piti, -im, vb. pf. 1) einpfropfen, Mur., Cig., Jan.; — v. sekiro v tepelj, parobek, die Axt in den Klotz hauen, so dass sie darin stecken bleibt, Erj. (Torb.), Savinska dol., Tolm.; — 2) einimpfen: v. koze, Cig.; v. bobinke, impfen, ogr.- C.; — 3) einprägen, Vrtov. (Km. k.); — einflößen; v. komu ljubezen, sovraštvo v srce; v. komu kaj v glavo, jemandem etwas in den Kopf setzen, beibringen.
  4. vcẹ́pljati, -am, vb. impf. ad vcepiti; einpfropfen: Zdaj črešnje vceplja, Zdaj vrbe sadi, Npes.-K.
  5. vcẹpljávati, -am, vb. impf. einpfropfen, M., C.
  6. vcẹ́pljenəc, -nca, m. ein gepfropfter Baum, Cig., Jap.- C.
  7. vcẹ́pljenica, f. = vcepljenec, Mur.
  8. vcẹpnína, f. der Impfstoff, C.
  9. vcúriti, -im, vb. pf. mit schwachem Strahl eingießen, Jurč. (Tug.).
  10. včȃsih, adv. zuweilen, Mur., Cig., Jan., Tolm.
  11. včékniti, -čę́knem, vb. pf. kneipen, Mur.; ( nam. vščekniti).
  12. včę́ra, adv. = včeraj, Mur., Cig.
  13. včę́ranji, adj. gestrig; pred včeranjim (predvčeranjim), vorgestern.
  14. včŕtati, -čȓtam, vb. pf. einritzen, Jan. (H.); — einzeichnen, einschreiben: krogu v. mnogokotnik, Cel. (Geom.).
  15. vdȃb, m. der Wiedehopf (upupa), Mik., Valj. (Rad), Dol.; smrdi ko vdab, Dol.
  16. vdáhniti, -nem, vb. pf. = vdehniti.
  17. vdȃja, f. 1) die Ergebung, Cig., Jan.; — 2) die Übergabe ( z. B. einer Stadt an den Feind), Cig., Jan.; — 3) die Heirat, Mur., Cig., Jan., Prip.- Mik., Valj. (Rad), Navr. (Let.).
  18. vdȃjanje, n. 1) die Ergebung; — 2) das Ausheiraten, M.
  19. vdȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad vdati; 1) an einen Mann verheiraten, Mur., Cig., Jan.; Norčave tiste matere, Ki daleč hčere vdajajo, Npes. ( Kor.)- Kres; — v. se, heiraten (vom Weibe), Cig., Jan., M.; — 2) v. se, sich ergeben, sich fügen; — sich hingeben; v. se veselju, žalostnim mislim; — nachgeben: tla se vdajejo, deska se vdaja, Lašče- Erj. (Torb.); nogi sta se mu vdajali pod koleni, Jurč.; — 3) v. se, eingestehen; — 4) v. se, passen, Cig.
  20. vdáti, -dám, vb. pf. 1) ein Mädchen an einen Mann verheiraten, Mur., Cig., Jan.; Jaz sem vdala Nežico Daleč v deveto deželo, Npes. ( Kor.)- Kres; — v. se, heiraten (vom Weibe), Guts., Jarn., Cig., Jan.; Bom koj vdala se, bom pustila te, Npes. ( Kor.)- Kres; vdan, verheiratet (vom Weibe), Cig., C.; — 2) v. se, sich ergeben: v. se dobremu, slabemu, lenobi, pijančevanju, veselju, sovraštvu; — sich fügen, v. se svarjenju, Škrinj.- Valj. (Rad); sich ergeben: v. se v voljo božjo; vdan, ergeben; vdan komu, v voljo božjo; — v. se preskušnji, sich einer Prüfung unterziehen, DZ.; — capitulieren, die Waffen strecken; — nachgeben, sich biegen; deska se je vdala, Lašče- Erj. (Torb.), Savinska dol.; — to se bo vdalo, das wird sich geben, Cig.; — 3) v. se, eingestehen, zugeben, Cig., M., Krelj, Lašče- Levst. (Rok.); vdati se v kaj, Cig.; — 4) v. se, vb. impf. passen, gut stehen: ta obleka se ti lepo vda, Mur., Cig.; lepo se ji vda venček, vzhŠt.; vda se mu kakor prasici sedlo, es steht ihm plump, Mur.; — sich geziemen, sich schicken, Cig., C.; — ( nav. se piše: udati; toda prim. stsl. vьdati sę, češ.-moravsko vdati se, heiraten, sich ergeben).
  21. vdę̑b, m. = vdab, der Wiedehopf (upupa), Mur., Cig., Jan., Mik., Valj. (Rad); vdèb, Erj. (Ž.).
  22. vdę̑bji, adj. Wiedehopf-, Mur.
  23. vdəhníti, -dáhnem, vb. pf. einhauchen, eingeben.
  24. vdẹjáti, vdẹ́ti, vdẹ́nem, vb. pf. hineinthun, hineinsetzen, hineinfügen; v. nit v šivanko, einfädeln; tudi: šivanko vdeti, Gor.- DSv.; v. nov zob v čeljust; vdeti vrata, die Thüre einhängen, Gor.- DSv.; — v. jo, es treffen, Jan., C.; — v. se, hineingerathen: otroci se dostikrat vdenejo mej klade, da ne morejo nikamor, Notr.; — v. se, in eine Klemme kommen, M.
  25. vdẹ̀ł, -dẹ́la, m. die Vorschuhung der Stiefel (Vorschub), Mur., Met.
  26. vdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) hineinmachen, einfügen, einfassen: v. kaj v zlato, v srebro, Cig.; einwirken: v. kaj v kako tkanino, Cig.; tudi: v. kaj s čim, n. pr. skrinja zaveze je bila z zlatom bogato vdelana, Burg.; — 2) škornje v., die Stiefel vorschuhen, Dol.; golenice že tolikokrat vdelane, Jurč.
  27. vdẹlávati, -am, vb. impf. = vdelovati.
  28. vdẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad vdelati, Cig.
  29. vdẹ́ti, vdẹ́nem, vb. pf. išči pod: vdejati.
  30. vdẹ́vati, -vam, -vljem, vb. impf. ad vdejati, vdeti; — v. se v kako stvar = vtikati se vanjo, Kras- Erj. (Torb.).
  31. vdı̑h, m. 1) die Eingebung, Cig., Cig. (T.); — 2) die Einathmung, Erj. (Som.).
  32. vdíhati, -dı̑ham, -šem, vb. impf. ad vdehniti; einhauchen, eingeben, einflößen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  33. vdíhniti, -dı̑hnem, vb. pf. = vdehniti.
  34. vdihováti, -ȗjem, vb. impf. einhauchen, eingeben, Mur., Cig., nk.
  35. vdı̑lj, adv. 1) nach der Länge, ogr.- C., Mik.; = vzdolž, ogr.- Raič ( Nkol.); ( praep. längs: v. potoka, C.); — 2) in einem fort, ohne Unterbrechung: vdilj naprej razbijate, Dalm.; = vse vdilj; Mik.; svoje mreže vse vdilj vunkaj mečejo, Dalm.; vse vdilj (vse v en dilj) gre dež, Lašče- Erj. (Torb.); — 3) lange Zeit: vdilj zvoni, rekše, v nedeljo k maši prvič "vabi", ker tedaj res vrlo dolgo zvoni, Št.- Erj. (Torb.).
  36. vdı̑rati, -am, vb. impf. ad vdreti; 1) eindringen, M.; — 2) v. se, einsinken, einstürzen.
  37. vdlẹ́titi, -im, vb. pf. = vdolbsti, einmeißeln, Cig.
  38. vdlẹ́tvati, -am, vb. pf. = vdletiti, Jan. (H.).
  39. vdob, m. = vdab, Cig., Erj. (Ž.).
  40. vdobič, m. der Name eines Vogels, Mur.; die Spierschwalbe (cypselus), Z.
  41. vdòd, vdǫ́da, m. = vdab, Cig., M., Vrt., Levst. (Nauk).
  42. vdȏłbək, -bka, m. etwas Eingemeißeltes, z. B. eine eingegrabene Figur, Cig.
  43. vdółbsti, -bem, vb. pf. einmeißeln.
  44. vdopír, -rja, m. = netopir, Cig.
  45. vdòr, -dóra, m. der Einbruch, C.
  46. vdov, adj. verwitwet, Mur., Št.- C.
  47. vdovčevȃnje, n. das Leben als Witwer, M.
  48. vdovčeváti, -ȗjem, vb. impf. als Witwer leben, Mur.- Cig., M.
  49. vdóvəc, -vca, m. 1) der Witwer; — 2) ein Stück Brot aus der Mitte des Laibes, C.
  50. vdovováti, -ȗjem, vb. impf. verwitwet sein, C.
  51. vdọ̑vstvọ, n. der Witwen- oder Witwerstand; v vdovstvu živeti, Dalm.
  52. vdovstvováti, -ȗjem, vb. impf. Witwer oder Witwe sein, Mur., Jarn.
  53. vdọ̑vščica, f. die Sonnenblume, die Sonnenwende (heliotropium), C.
  54. vdọ̑vščina, f. 1) der Witwer- oder Witwenstand, C.; — 2) das Witwengehalt, V.-Cig., Jan.; suha v., das Witwengehalt z. B. in Getreide, Cig.; mokra v. (in Wein), Cig.
  55. vdrȃbljati, -am, vb. impf. ad vdrobiti; einbröckeln, M.
  56. vdrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. 1) hineinstürzen: voda je v mlin vdrla (drang ein), Mur.; — 2) v. se, einsinken, einstürzen: most se je vdrl, zemlja se je vdrla; — einfallen: pri teh besedah se Judežu obraz vdere, groza ga zgrabi, Ravn.; — vdrt, eingedrückt, concav, Cig., C.; vdrto zrcalo, der Concavspiegel, Sen. (Fiz.); vdrta ploskev, eine concave Fläche, Žnid.; — eingefallen (mager): vdrte oči, vdrt obraz.
  57. vdŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. einreiben, nk.
  58. vdrobíti, -ím, vb. pf. einbröckeln; kruha v. v mleko.
  59. vdrtoòk, -ǫ́ka, adj. mit eingefallenen Augen, hohläugig, Cig.
  60. vdruževáti, -ȗjem, vb. impf. ad vdružiti; einverleiben, Cig.
  61. vdrúžiti, -drȗžim, vb. pf. 1) einverleiben, Mur., Cig., Cig. (T.); — 2) v. se, sich gesellen, als Mitglied in eine Gesellschaft eintreten, C.
  62. 1. vè, adv. 1) do ve, bis hieher, Prip.- Mik.; — tam ve = tam-le, tu ve = tu-le, C.; — 2) jetzt, Prip.- Mik.; baš ve, gerade jetzt, Prip.- Mik.
  63. 2. vẹ̑, adv. = saj, ja, C., vzhŠt.; ve je prišel, er ist ja gekommen, vzhŠt.- Mik.; ve je to le malo, ogr.- C.; — prim. rus. vêdь, Mik.
  64. ve-, praef. = iz-; vebirati, vepoditi, Ben.- Kl.; — prim. vi-.
  65. vèč, I. adv. mehr; — mehrere; več oči več vidi; z več ljudmi; po več krajih; — nič več; nikoli več; — vsega več (vsegaveč), immer mehr, desto mehr, vielmehr, Kremp.- M., C.; — II. conj. sondern: on me ne ljubi, več črti, C.; — več ako, außer wenn: neče biti kriv, več ako mu se dokaže, C.; ne plačam, več ako se mi dokaže, da sem dolžen, BlKr., Levst. (M.).
  66. vẹ́ča, f. 1) die Steuer, Meg.- Mik., Guts.- Cig., Jan.; die alte Giebigkeit ( opp. novice, die neuen Auflagen), Kor.- Jarn.; na večo iti, Steuern zahlen gehen, Jarn.; — 2) pl. veče, der Rechtsstreit, C.
  67. večȃj, m. = otrok, ki vedno kriči, Cig.
  68. vę̑čati, -am, vb. impf. vergrößern, Guts.- Cig., Mur., C.; — v. se, zunehmen, größer werden, Mur., Cig. (T.), nk.; večajoča oblika, die Vergrößerungsform ( gramm.), Cig. (T.).
  69. vę́čati, večím, vb. impf. schreien, Mur., Cig., Dol.; pijanci veče, Dol.; zajec veči, Cig.; veči kakor črednik, Gor.
  70. veččlẹ̑nski, adj. mehrgliederig, Jan. (H.).
  71. večdẹ́łən, -łna, adj. mehrtheilig, Jan.
  72. vèče, adv. = več: 1) mehr, ogr.- C., Goriš.- Levst. (M.); — 2) že, uže: čakam veče tri dni tukaj, Goriš.- Levst. (M.).
  73. vẹ̑čən, -čna, adj. 1) kräftig, stark, C., Rib.- Mik.; — kräftigend; večna jed, C.; — 2) ewig; večno življenje; — večne maše, gestiftete Messen, M., Z.; — večna luč, das Abendgeläute: večno luč zvoni, Št.; tudi vę̑čən, Dol.
  74. večę̑r, m. 1) der Abend; dober večer! guten Abend! za večera, während der Abendzeit, des Abends, Mik.; z večera, abends, Guts. (Res.)- Mik., LjZv., Vrt.; na večer, am Abend, proti večeru, gegen Abend; sveti večer zvoni = na delopust zvoni, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.); sveti večer, der Christabend; — živi večer, die Abendversammlung zum Gebete für einen Todten innerhalb der Octave nach dem Begräbnisse, Bohinj ( Gor.)- Cig., M.; — 2) die Abendseite, der Westen.
  75. večę̑r, f. = večer, m. 1), Mur., rok. iz 15. stol.- Let., Danj.- Valj. (Rad); Bog vam daj dobro večer! Bolc- Erj. (Torb.); kakor daleč je jutro do večeri, Trub.
  76. večę̑ranji, adj. Abend-: večeranja molitva, ogr.- C.
  77. večę̑rən, -rna, adj. 1) Abend-; večerna molitev; — 2) West-.
  78. večeríti se, -í se, vb. impf. večeri se, es wird Abend, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), Zv.
  79. večę̑rja, f. das Abendessen, das Nachtmahl.
  80. večerjalíšče, n. der Ort, wo man nachtmahlt, Jap. (Sv. p.).
  81. večę̑rjanje, n. das Nachtmahlen.
  82. večę̑rjati, -am, vb. impf. zu Abend essen, nachtmahlen.
  83. večę̑rka, f. der Nachmittag ( von 3 Uhr bis zum Abend, C.), Mik., Slom., vzhŠt.; sredi večerke, t. j. med 4. in 5. uro, C.; v večerko, nachmittags, vzhŠt.
  84. večę̑rkašnji, adj. nachmittägig, C.
  85. večę́rnica, f. 1) der Abendstern; — 2) der nachmittägige Gottesdienst an Sonn- u. Feiertagen, die Vesper, Mur., Cig., C., Ščav.; nav. pl. večernice; k večernicam iti; — 3) das Abendlied, Mur.; — 4) das Abendgeläute, M.; — das Abendgebet, C.
  86. večę̑rnik, m. 1) der Westwind, Mur., Cig., Jes., Gor.; — 2) = somračnik, der Abendfalter, Jan. (H.).
  87. večę̑rnjak, m. der Westwind, Mur.
  88. večę̑ršnji, adj. Abend-, abendlich, C., Danj.- Mik.
  89. vẹčeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) = davek plačevati, Jarn., Mur.- Cig.; — 2) = pravdati se, C.
  90. vę̑či, adj. compar. ad velik; größer; po večem, a) zum größeren Theile, größtentheils; b) oberflächlich, Z., Lašče- Erj. (Torb.), Savinska dol., Tolm.; iz večega, a) zum größeren Theile, größtentheils, Cig., C., Vest.; b) oberflächlich, noch nicht vollständig, C., Z.; hlod iz večega obtesati, jvzhŠt.; k večemu, höchstens; veči del (večidel) = z večine, zum größeren Theile, größtentheils; — (pravilneje od "večji", Cv.).
  91. večína, f. die Mehrheit, die Mehrzahl; die Majorität; — z večine, größtentheils, C., nk.
  92. vẹ́čiti, -im, vb. impf. mit einem Deckel versehen, C.; — luftdicht verbodmen, vzhŠt.- C.; — prim. veka.
  93. vę̑čji, adj. compar. ad velik, = veči.
  94. vèčkrat, adv. mehrmals, öfter.
  95. vèčkratən, -tna, adj. mehrmalig.
  96. večkrȃtnik, m. das Vielfache, das Multiplum, Cig. (T.), DZ.
  97. večlẹ́tən, -tna, adj. mehrjährig; — perennierend, Cig., Jan.
  98. večslǫ́včən, -čna, adj. mehrsilbig, Jan.
  99. večstránski, adj. mehrseitig, Jan., nk.
  100. večštevíłčən, -čna, adj. mehrziffrig, Cel. (Ar.).

   71.048 71.148 71.248 71.348 71.448 71.548 71.648 71.748 71.848 71.948  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA