Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (71.348-71.447)

  1. 4. vadíti, -ím, vb. impf., Cig., Jan., pogl. 2. voditi.
  2. váditi se, vȃdim se, vb. impf. zanken, streiten, Habd.- Mik., ogr.- C.
  3. vȃdla, f. der Ofenwisch, M., Z.; = omelo, metla pri krušni peči, Tolm.- Erj. (Torb.), Idrija; — prim. kor.-nem. wad'l = der Wedel.
  4. vȃdlja, f. 1) die Wette, Mur., Št.- Cig., Jan., Mik.; vadljo piti, die Wette vertrinken, Savinska dol.; na vadlje teči, um die Wette laufen, Cig., Jsvkr.; tek za vadlje, der Wettlauf, Hip. (Orb.); gre na vadlje, es geht um die Wette, M.; — 2) der Preis in einem Wettkampfe: za dobro vadljo sem se trudil, Schönl.- Valj. (Rad); zadobiti hvalo in vadljo, Hip. (Orb.); — iz stvn., Mik. (Et.).
  5. vadljáč, m. der Wetter, Cig.
  6. vȃdljati, -am, vb. impf. ( pf.) 1) wetten, Mur., Cig., Jan., Št., Tolm.; tudi: v. se, BlKr.; ne morem se vadljati, da bi v vsakem slučaju pravo zadel, Erj. (Izb. sp.); — 2) v. se, wetteifern, Cig., Rib.- M.; v. se s kom, Cv.; — vadljáti, -ȃm, Valj. (Rad).
  7. vȃdljavəc, -vca, m. der Wetter, Cig., M.
  8. vàdlje, adv. 1) = vštric, daneben: vadlje greva, C.; — 2) vadlje do Ljubljane, bis nach Laibach, Rib.- Mik.; — 3) sogleich, sofort, Cig., Jan., Kras, Ist.- Erj. (Torb.); — prim. stsl. podlje, nach der Länge, Mik. (Et.).
  9. vàdljer, adv. = vadlje, sogleich, Mik.
  10. vȃdlọ, n. ein wischartiges Zeichen der Feldhüter an Bäumen, Št.- Cig., C.; — prim. vadla.
  11. vadlováti, -ȗjem, vb. impf. bekennen, ogr.- M., C.; vadluj svoje grehe! ogr.- Let.; — iz madž., C.
  12. vȃdnica, f. 1) die Übungsschule, nk.; — das Übungsbuch, nk.; — 2) vadníca = vabnica, der Lockvogel: v. na precepu, Dalm.
  13. vadopír, -rja, m. = netopir, C.
  14. vȃga, f. 1) die Wage; na vago dejati; — na vagi biti, ungewiss sein; — 2) eine dem Wagebalken ähnliche Vorrichtung: die Brunnenwage, der Brunnenschwengel, Pot.- M., C.; studenec na vago, Fr.- C.; — das Ziehpanster in den Wassermühlen: mlin na vago, die Panstermühle, V.-Cig.; — die Wage am Wagen, woran die Stränge befestigt sind; tudi pl. vage, Cig.; — 3) die Wägung, das Gewicht: štiri kile dobre vage (gut gewogen); surova, groba vaga, das Bruttogewicht, Cig.; čista v., das Nettogewicht, Jan. (H.); živa v., t. j. teža žive, nezaklane živali: prodati, kupiti na živo vago, Notr., Dol.; — ravna vaga, das Gleichgewicht, C.; — pravična mera in vaga v nebesa pomaga, C.; — iz nem.
  15. vȃgalica, f. die Ungewissheit, Štrek.; na vagalici biti, auf der Wagschale sein, ungewiss sein (o stvari, o kateri se ne ve, kako se bode iztekla), Z., Gor., Tolm.; velike reči so bile na vagalici, Levst. (Zb. sp.).
  16. vagàn, -ána, m. der Metzen, tudi vágan, -ána, Št.
  17. vaganíca, f. ein meist einen halben Metzen fassender Scheffel, Cig., jvzhŠt.; (= ein Metzen, BlKr.).
  18. vȃgar, -rja, m. 1) der Wagemacher, Cig.; — 2) der Wäger, Cig.
  19. vȃgati, -am, vb. impf. 1) wägen; v. meso; — 2) wiegen: meso vaga tri funte; — praes. vȃžem, kajk.- Valj. (Rad); — 3) wagen; kdor ne vaga, je brez blaga, wer nicht wagt, gewinnt nicht; vagano je, es ist eine gewagte Sache; — iz nem.
  20. vȃgavəc, -vca, m. der Wäger.
  21. vagljı̑vəc, -vca, m. der Wagehals, C.
  22. vagōn, m. železnični voz, der Waggon.
  23. vagováti, -ȗjem, vb. impf. wägen; gospod vaguje srca, Škrinj.- Valj. (Rad).
  24. vagútati, -am, vb. impf. schwanken, wackeln, Jan., C.; zemlja se trese in vaguta, Glas.
  25. vagútəlj, -tlja, m. der Wankende: pijani v., C.
  26. vahljáti, -ȃm, vb. impf. flackern, Cig., Jan.; sveča grdo vahlja, veter prijetno vahlja (fächelt), Mik.; — z lučjo v., mit dem Lichte herumfuchteln, Slom.; — prim. kor.-nem. wach'ln = wehen, flattern.
  27. vȃhti, m. pl. Allerheiligen: o vahtih, Cig., Polj., Notr.; — (menda tiči v besedi stvn. wîh = svet, prim. kor.-nem. weich = geweiht; pogl. Let. 1883, 323., LjZv. 1889, 231.).
  28. vȃhtič, m. vahtiči = hlebčki, ki se "o vahtih" med uboge dele, Cig., Notr., Štrek. (LjZv.).
  29. vȃhtnica, f. neka hruška (menda, ker je zrela stoprav o "vahtih"), Tolm.- Erj. (Torb.).
  30. vajàl, -ála, m. = polž brez hiše (večina teh polžev je črnih, a nekateri so tudi črnordečkasti), (od it. vajo, črnkast, črnordečkast), Medana ( GBrda)- Erj. (Torb.).
  31. vájat, f. = vajet, Kor.- Erj. (Torb.); gen. vajáti, ogr.- Valj. (Rad); — das Zugseil am Schiffe, ogr.- C.; der Strick übhpt., C.
  32. 1. vájati, -am, vb. impf. = 1. vaditi, ogr.- M., C.
  33. 2. vȃjati, -am, vb. impf. = voditi, lenken: konja v., vzhŠt.- C.
  34. vȃjd, m. der Vogt, Mur.- Cig., Jan.; — prim. vojd, vojvoda (?).
  35. vȃjda, m. = vajd, der Führer, Mur., kajk.- Valj. (Rad).
  36. váje, f. pl. das Leitseil, der Leitriemen, der Zügel, Z., Celjska ok.- C., Bolc- Erj. (Torb.).
  37. vȃjək, -jka, m. die Schneedohle (pyrrhocorax alpinus), Jan. (H.), (vajk) Frey. (F.).
  38. vȃjenəc, -nca, m. der Praktikant, der Eleve, Cig., DZ.
  39. vájet, m. das Leitseil, der Leitriemen, der Zügel des Pferdes, pl. vajeti, Mur., Cig., Jan., Lašče- Erj. (Torb.), Gor., Dol.
  40. vájet, f. = vajet m., Valj. (Rad), vzhŠt.- C.
  41. vȃjin, pron. euer beider, euch beiden gehörig; — prim. vajun.
  42. vajkar, -rja, m. das Merkgarn, Z., vzhŠt.
  43. vájkušna, f. das Kissen, Dalm.; — pogl. vanjkuš.
  44. vájkušnica, f. = vajkušna, Jan., Valj. (Rad), Trub., Dalm., Jap. (Sv. p.).
  45. vȃkati, -am, vb. impf. 1) schnattern, V.-Cig.; Lej, raca vaka, plava, Vod. (Pes.); — 2) vaka se mi, es ist mir zum Erbrechen, es ekelt mich, Rez.- C.; — 3) sich erbrechen, C.
  46. vȃł, vȃla, valȗ, m. 1) die Welle, die Woge; valọ̑vi, die Wellen; morje valove žene, das Meer schlägt Wellen; — zračni val, die Luftwelle, zvočni val, die Schallwelle, Cig. (T.); — 2) das Wälzen, Cig. (T.); premikati na val, rollweise fortbewegen, Rib., BlKr.- M.; les se na val z gore spravlja, Cig. (T.); — 3) die Walze, Habd.- Mik., BlKr.- DSv.
  47. vȃlast, adj. wellenförmig, wogenförmig, Cig. (T.).
  48. vȃłčək, -čka, m. dem. valec; 1) eine kleine Welle; — 2) ein zusammengerolltes Wülstchen: v. volne, C.; — 3) der Zwerg, Fr.- C.; — 4) vȃlček, der Walzer (ples), nk.; (po nem.).
  49. vȃłəc, -łca, m. 1) dem. val; eine kleine Welle, Valj. (Rad); — 2) die Walze: na valcih premikati kaj, valce poddejati, jvzhŠt.
  50. valẹ́čən, -čna, adj. cylinderförmig, ogr.- C.
  51. valẹ́k, m. = valec 2), die Walze, der Cylinder, Mur., Danj.- Mik., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.
  52. vȃlez, m. neko kupilno platno, nekako valovito tkano, katero rabi Belim Kranjicam za spodnji del krila in za rokave, BlKr.
  53. vȃlhar, -rja, m. 1) der Walker, Št.- Cig., C.; — 2) die Rebenwinkelraupe, C.; — eine Art Käfer, der die Blätter rollt, C.
  54. vȃlhati, -am, vb. impf. walken, Št.- Cig.; — prim. kor.-nem. walche = Walke, C.
  55. valìč, -íča, m. eine kleine Walze, C., Vrt., Ig (Dol.); pri žagi (pili) se voz premika na valičih, Notr.; valiče pod burkle devajo, kadar z njimi velike lonce iz peči jemljejo, Savinska dol.; — die Nudelwalze, Tolm.
  56. valı̑čək, -čka, m. dem. valič; der Nudelwalker: razbliniti kako stvar kakor testo pod valičkom, Levst. ( LjZv.).
  57. valı̑čka, f., Slom.- C., pogl. velička.
  58. 1. valìš, -íša, m. 1) das Gerölle, Mik.; ulice so polne blata in vališa, Bes.; cela groblja skal, kamenov in vališa, Bes.; — 2) bolj okroglast, lepo rejen prasiček, BlKr.; — 3) = kosturica, sključek, das Taschenmesser, vzhŠt.- C.
  59. 2. valíš, m. = 2. valiž, Valj. (Rad).
  60. valíšək, -ška, m. dem. 2. vališ, Valj. (Rad).
  61. valíti, -ím, vb. impf. 1) wälzen; kamen v.; — drevje v., Bäume fällen, C., Z.; — v. se, sich wälzen; dim se vali iz dimnika; rollen; v brezno se vale v pogubljenje, Ravn.; in Menge sich bewegen, strömen; množica se vali po cesti; — 2) brüten: kokoš vali.
  62. 1. valíž, m. 1) ein Ding, das gewälzt wird: valiže valiti po južnem snegu, Zv.; — 2) ein dicker Mensch, Štrek.; — prim. 1. vališ.
  63. 2. valíž, m. das Felleisen, Mur., Jan.; — prim. it. valigia.
  64. válj, m. 1) der Cylinder, Cig. (T.), Cel. (Geom.), Žnid., DZ., Nov.; — die Walze, V.-Cig., Jan., DZ., Zora; — die Welle, der Wellbaum, Cig., Jan., M.; — 2) die Walzenschnecke (voluta), Erj. (Z.).
  65. valjáč, m. der Wälzer; der Roller, Cig.
  66. valják, m. die Mange, Levst. (Pril.).
  67. valjȃłnica, f. die Walke, die Walkmühle, Mur., Cig., Cig. (T.), Erj. (Min.), Bolc- Erj. (Torb.); — die Rollmaschine, die Mange, C., DZ.
  68. váljar, -rja, m. die Walze; z valjarjem povaljati njivo, BlKr.; — die Nudelwalze; z valjarjem testo razbliniti, razvaljati.
  69. váljarčək, -čka, m. dem. valjar; eine kleine Walze.
  70. váljast, adj. cylindrisch, Cig. (T.), Cel. (Geom.), DZ.; walzenförmig, Cig., Jan.
  71. 1. váljati, -am, vb. impf. hin und her wälzen, herumwälzen; v. kaj po tleh, po blatu; sit človek satovje pod nogami valja, Ravn.- Valj. (Rad); v. se, sich wälzen; otroci se valjajo po travniku; — walzen, walken; v. testo; v. perilo, sukno; valjano železo, gewalztes Eisen, Levst. (Cest.).
  72. 2. valjáti, -ȃm, vb. impf. = veljati, (valati) ogr.- Valj. (Rad).
  73. valjȃvəc, -vca, m. der Wälzer, Valj. (Rad); — der Walker, Cig., Tolm., Notr.
  74. valjȃvica, f. 1) die Wellenlinie, h. t.- Cig. (T.); — 2) die Erdscheibe, das Saubrot (cyclamen europaeum), ("morda zaradi oble korenike"), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  75. valjȃvka, f. 1) die Wälzerin, Valj. (Rad); — 2) die Walkmühle, V.-Cig., Gor.; — 3) die Walze, Valj. (Rad).
  76. vàlje, adv. = vadlje, sogleich, Cig., Prip.- Mik., Ist., Kras- Erj. (Torb.), BlKr.; žganje je tako močno, da človeku valje v lase skoči, Bes.
  77. váljəc, -ljca, m. dem. valj; die Walze, Cig., Jan.; der Cylinder, Cig. (T.).
  78. vȃljej, m. die Walze, Guts.- Cig., Jarn., Mur.
  79. valję́nəc, -nca, m. das Blech, Rib.- DSv.
  80. váljica, f. = kamenena kroglica, ki rabi otrokom v igračo, Renče- Erj. (Torb.); die Kugel, Erj. (Min.).
  81. váljič, m. die Walze, Poh.
  82. valjúcati, -ȗcam, vb. impf. wälzen, Kor.- Cig., Jan.; — v. se, sich herumwälzen, kugeln, Jan.
  83. valjȗckati, -am, vb. impf. wälzen, Cig., Jan.; — v. se, sich wälzen, Cig., Jan.; osel, konj se na hrbet vrže in valjucka (= oves služi), Cerkljansko- Štrek. (Let.).
  84. valjúh, m. 1) der Wälzer (ein Körper, der so plump und schwer ist, dass man ihn nur wälzend fortbringen kann), V.-Cig.; — 2) eine Art kleiner Vögel von schwärzlicher Farbe, die am Boden Junge haben, C.
  85. vȃlnik, m. ein niederer Grenzwald, Št.- Valj. (Rad); — prim. nem. Wall (?).
  86. valǫ̑var, -rja, m. neka papiga, der Wellensitich (melopsittacus), Erj. (Z.).
  87. valovàt, -áta, adj. = valovit, wellenförmig: v. svet, Zv.
  88. valováti, -ȗjem, vb. impf. = valovito se gibati, nk.; — prim. valovanje.
  89. valǫ́vən, -vna, adj. Wellen-, Wogen-, Cig. (T.), Jes., Žnid.; valǫ̑vni vrh, dol, Wellenhügel, Wellenthal, LjZv.; — = valovit, wogig, Jan.; — wellenförmig, Jan.; v. potres, LjZv.
  90. valovı̑t, adj. wellig, wellenreich, wogig, Cig., Jan., nk.; — wellenförmig, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  91. valovíti, -ím, vb. impf. Wellen schlagen, wogen, Jan.; voda valovi, Ravn.- Mik.; = v. se, C.
  92. váłpot, m. der Amtmann, der Schaffner, der Vogt, (tudi: valput) Trub., Dalm.; (valpet) do l. 1848 največji hlapec grajščinski, nadzornik tlačanom, Dol.; — prim. stvn. waltboto, der Bevollmächtigte, Mik. (Et.).
  93. váłtura, f. 1) die Fallthüre, C.; — 2) der Hosenlatz, C.; — iz nem.
  94. 1. vȃn, m. na van, aufs Gerathewohl, C., Šol.; = v van, Z.; = v božji van, M., jvzhŠt.; na dober van, auf gutes Glück, Jan.; na moj van, auf meine Verantwortung, C.; (tudi vȃn, f.: tja v (eno) van, in den Tag hinein, Ravn.; nič se ne zgodi po kaki vani, Ravn.; na mojo van, auf meine Rechnung, Lašče- Levst. [M.]); — prim. nem. Wahn, stvn. van, Mik. (Et.).
  95. 2. vȃn, m. na van, nicht bis oben voll, Mik.; — prim. srvn. van, nicht voll, leer, Mik. (Et.).
  96. 3. vȃn, m. die Entäußerung, Ravn.; — prim. vanati se.
  97. vánati, -am, vb. impf. betrügen, täuschen, zum Besten haben, Z., Dol., BlKr.
  98. vánati se, -am se, vb. impf. ( pf.) 1) entsagen, sich entschlagen, sich begeben: v. se česa, Mur., C., Met.; on se vsega vana, časti, veselja in dobička, Ravn.; — 2) sich hüten, Mur.; — prim. anati se.
  99. vȃncati, -am, vb. impf. abwägen, sondieren, vzhŠt.- C.; = studence iskati, vzhŠt.- Trst. ( Glas.).
  100. vánčati, -am, vb. impf. achtgeben, aufmerken, Guts.- Cig., Mur., Jan., Kor.- M., Slom.- C.; kmetje pri svojih opravkih na mesec veliko vančajo, Pjk. (Črt.).

   70.848 70.948 71.048 71.148 71.248 71.348 71.448 71.548 71.648 71.748  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA