m (71.248-71.347)

71248. uvẹ́čiti, -im, vb. pf. verewigen, SlN., Zora.
71249. uvę́dniti, -vę̑dnem, vb. pf. = uveniti, Rez.- C.
71250. uvedríti se, -ím se, vb. pf. hell, heiter werden, ausregnen; uvedrilo se je, der Regen hat aufgehört, Cig.
71251. uvẹkovẹ́čiti, -vẹ̑čim, vb. pf. verewigen, C.; vreden, da se uvekoveči v slovenski knjigi, Navr. (Let.); — hs.
71252. uvẹkovítiti, -ı̑tim, vb. pf. verewigen, Vest.; u. se, sich verewigen, Vrt.
71253. uvèł, -vę́la, adj. welk, Dict., C., Mik., Vrt.; uveli cvet, Dalm.; oči so mu bile uvele in prazne, Cv.
71254. uveljáviti, -ȃvim, vb. pf. zur Geltung bringen, Geltung verschaffen: u. kaj, nk.
71255. uveljávljati, -am, vb. impf. ad uveljaviti; zur Geltung bringen, DZ.
71256. uvę́niti, -nem, vb. pf. verwelken, Cig., C., Krelj, Cv.; čast, katera nikdar ne uvene, Dalm.
71257. uvę́riti, -vę̑rim, vb. pf. glauben machen, überzeugen, vergewissern, Cig., Jan., Cig. (T.), Vrtov. (Km. k.), Levst. (Nauk), nk.; — u. se, sich überzeugen, sich vergewissern, Cig., Levst. (Pril.), Erj. (Min.), Navr., nk.; — versichern, Cig., Jan.
71258. uvę́rjati, -am, vb. impf. ad uveriti; überzeugen, versichern, Cig. (T.), nk.
71259. uverjávati, -am, vb. impf. = uverjati, C.
71260. uvẹ́ščiti se, -im se, vb. pf. sich darein finden, Jan. (H.).
71261. uvẹ̀t, -vẹ́ta, m. die Bedingung, Cig. (T.), Levst. (Nauk), Erj. (Som.), nk.; — po drugih slov. jezikih.
71262. uvẹ́tən, -tna, adj. Bedingungs-, bedingt, Cig. (T.), DZ.; uvẹ̑tna enačba, die Bedingungsgleichung, Cig. (T.); uvetni način, naklon, der Conditional ( gramm.), Cig. (T.).
71263. uvę́zati, -žem, vb. pf. binden: uvezan je, er ist in Verlegenheit, Podkrnci- Erj. (Torb.); bil sem uvezan, nisem znal, kaj bi mu odgovoril, Erj. (Izb. sp.).
71264. uvę́zati, -am, vb. impf. ad uvezniti; ( intr.) stecken o. hangen bleiben, sich fangen, C.
71265. uvę́zniti, -nem, vb. pf. 1) einklemmen, Jan.; — u. se, stecken o. hangen bleiben, M.; — 2) ( intr.) = u. se, stecken o. hangen bleiben, C.
71266. uvídẹti, -vı̑dim, vb. pf. einsehen, nk.
71267. uvidẹ́vati, -am, vb. impf. ad uvideti, nk.
71268. uvíhati, -am, vb. impf. ad uvihniti, C.
71269. uvíhniti, -vı̑hnem, vb. pf. 1) entwischen, davonlaufen, C.; u. jo ciganom, den Zigeunern entlaufen, Andr.; — 2) abstehen, sein Wort nicht halten, C., Savinska dol.
71270. uvíjati, -am, vb. impf. hin u. her reden, weder ja noch nein sagen, C.
71271. uvíniti, -im, vb. pf. = oviniti, berauschen, C.; u. se, sich berauschen, C., Z.
71272. uvíti, -víjem, vb. pf. u. kožo na muževni šibi, die Rinde durch Drehen von dem Holze loslösen, so dass sie sich unverletzt abstreifen lässt, M.
71273. uvòd, -vǫ́da, m., nam. vvod, nk.
71274. uvółgniti, -nem, vb. pf. durch Feuchtigkeit verderben: moka uvolgne, C.
71275. uvǫ́tčiti, -im, vb. pf. = votek vdeti, den Eintrag einschlagen, Gor.
71276. uvrẹ́diti, -im, vb. pf. 1) innerlich verletzen ( z. B. infolge der Anstrengung), C.; uvrejen, infolge des Überhebens innerlich beschädigt, Rez.- C.; — 2) (po hs.) verletzen, beleidigen, C.
71277. uvrẹ́ti se, -vrèm se, vb. pf. durch Sieden eingehen, Cig.
71278. uvrǫ́čiti se, -vrǫ̑čim se, vb. pf. sich erhitzen, ogr.- C.
71279. uvrstíti, -ím, vb. pf. einreihen, Levst. (Podk.), nk.; — prim. vvrstiti.
71280. uzakǫ́niti, -kǫ̑nim, vb. pf. sanctionieren, DZ.
71281. úzda, f. der Zaum; konja za uzdo prijeti; — ( fig.) na uzdi imeti, im Zaume halten, Cig., Dalm.; — die Halfter, Mur., Cig., Jan., Gor.- Valj. (Rad).
71282. ȗzdar, -rja, m. der Zaummacher, Cig., C.
71283. úzdast, adj. zaumähnlich: uzdasta mišca, der Jochbeinmuskel, Erj. (Som.).
71284. uzdáti, -ȃm, vb. impf. 1) den Zaum anlegen, bezäumen: u. konja, Cig., Jan.; uzdan, bezäumt, Dict.; — 2) im Zaume halten, zügeln, Cig., Jan., C.; u. koga, jezik, strast, C.
71285. úzdica, f. dem. uzda, das Zäumchen.
71286. uzę́bsti, -zę́bem, vb. pf. erfrieren, Meg., Cig.; uzebel, erfroren, Cig.
71287. uzelíti se, -ím se, vb. pf. aufwachsen (vom Kraute), M.
71288. uzı̑bkati, -am, vb. pf. durch Wiegen einschläfern, Cig.
71289. uznáti, -znȃm, vb. pf. erkennen, nk.; — anerkennen, C.
71290. uznávati, -am, vb. impf. ad uznati, C.
71291. uznojíti, -ím, vb. pf. in Schweiß bringen, Jan.; klanec me je uznojil, Ipavska in Soška dol.- Erj. (Torb.); u. se, in Schweiß gerathen, Cig.
71292. uzoríti, -ím, vb. pf. reif machen, Cig., C.; uzorjeno vino, Vrtov. (Vin.).
71293. uzrẹ́ti, uzrèm, vb. pf. = ugledati, Cig. (T.), nk.
71294. uzŕniti se, -im se, vb. pf. Körner ansetzen, körnen, Cig.; pšenica se uzrni, Blc.-C.
71295. užágalica, f. 1) der Zunder, die Zündmaschine, C.; — 2) die Brennessel (urtica urens), Fr.- C.
71296. užágati, -am, vb. impf. = vžigati, Krelj, Št.
71297. užȃgati se, -am se, vb. pf. sich mit der Säge verletzen.
71298. užȃla, f. die Rührung, Cig.; die Wehmuth, Cig. (T.).
71299. užáliti, -im, vb. pf. 1) traurig machen, betrüben, wehe thun: u. koga, Jan., M., C., nk.; razžaljen ali užaljen, beleidigt o. gekränkt, Str.; — 2) užali se mi, ich werde betrübt, ich werde von Wehmuth ergriffen, Cig., Jan., M., C., Burg., nk.; neizrečeno se mu je užalilo, es that ihm überaus wehe, Navr. (Let.); užali se mi nad kom, Jan.; užalilo se mu je nad bratom, Ravn.; užali se mi do koga, Cig.; — 3) u. se, Mitleid erregen: nesrečnež se mu je v srce užalil, Cig.; — 4) verleiden, Cig.
71300. užaljénje, n. die Wehmuth, Cig. (T.).
71301. užalostíti, -ím, vb. pf. traurig machen, betrüben, Cig., nk.
71302. užaríti, -ím, vb. pf. 1) glühen machen, entzünden, Jan., ogr.- C.; luč u., (užáriti) Levst. (Zb. sp.); — u. se, glühend werden, erglühen, Cig., Jan., ogr.- C.; — 2) brennen ( trans.): kopriva me je užarila, Notr.
71303. užárjati, -am, vb. impf. ad užariti, Jan.
71304. užè, (užę̑), adv. = že (vže), schon, Mur., Rez.- Baud., nk.; — nikoli uže = nikoli več, Vrt.; (starejši pisatelji pišejo: vže; stsl. uže).
71305. užę̑jati, -am, vb. pf. durstig machen; u. se, durstig werden.
71306. užéniti se, -žę́nim se, vb. pf. eine Missheirat eingehen, Nov., Dol.
71307. užę́ti se, -žánjem se, vb. pf. sich mit der Sichel beim Schnitt schneiden, Cig., Notr.
71308. užgáti, -žgèm, vb. pf. = 2. vžgati.
71309. úžgəc, -žgəca, m. verdorbener Wein, Jarn., Mur., C.
71310. užíkati, -am, vb. pf. geschmeidig machen: usnje u., V.-Cig.; abnützen: užikano platno, Z.; — užikan človek, ein geschwächter Mensch, Z.
71311. užı̑tək, -tka, m. 1) die Nahrung, Trub.; skrbeti za užitek, Krelj; — das Leibgedinge, Cig., jvzhŠt.; — 2) der Genuss, die Nutznießung, imeti u. od česa; — die Rente, Levst. (Pril.); občinski u., das Gemeindegut, Levst. (Nauk); — ( pren.) duševni u., nk.
71312. užı̑tẹłən, -łna, adj. nützlich, C.; da jim bode vse tečno ino užitelno, Krelj.
71313. užítən, -tna, adj. 1) genießbar: užitne gobe; — 2) Nutzungs-, Cig., Jan.; užı̑tna last, das Nutzungseigenthum, Cig.
71314. užíti, užı̑jem, (užı̑vem, Krelj, Lašče- Levst. [Rok.]), vb. pf. genießen; malo dobrega užiti na tem svetu; naj vsaj nekoliko uživemo tega sveta, Krelj; — u. se česa, u. se mira, slobode, kajk.- Valj. (Rad).
71315. užitkovína, f. das Gemeindegut, C.
71316. užı̑tnik, m. der Nutznießer, Jan., C., nk.
71317. uživáč, m. der Nutznießer, C., Levst. (Nauk).
71318. užívati, -am, vb. impf. ad užiti; genießen; u. dobroto, veselje, življenje; — nutznießen, nießbrauchen, benutzen; kar občanje samo uživajo, vse to zakon imenuje občinski užitek, Levst. (Nauk); — u. se, genießen: u. se vinca, kruha, Danj.- Valj. (Rad); u. se mira, zdravja, kajk.- Valj. (Rad).
71319. uživȃvəc, -vca, m. der Genießer, Mur., Cig.; — der Nutznießer, Cig., Jan., C., DZ., Levst. (Pril.).
71320. užláhtiti se, -im se, vb. pf. in Verwandschaft treten, verwandt werden, Cig., C.
71321. užúgati, -žȗgam, vb. pf. bewältigen, bezwingen.
71322. užugováti, -ȗjem, vb. impf. ad užugati.
71323. užúliti se, -im se, vb. pf. = ožuliti se, Cig.
71324. v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.- Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.- Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. ( LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.- Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; ( nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.
71325. vȃb, m. die Lockung, Cig. (T.); zapeljivi vab, C.: — jerebji v., der Hühnerruf, damit die Feldhühner zu locken, Cig.
71326. vȃba, f. 1) die Lockung, die Verlockung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; zapeljiva v., Mur.; — 2) die Lockspeise, der Köder, Cig., Jan., M., C.; nastaviti vabo, Gor.; — tudi: vába, Dol.
71327. vȃbəc, -bca, m. 1) der Locker, Jan., M.; — 2) der Einlader, Mur., Jan., C.; — 3) der Lockvogel, Habd.- Mik., Mur., Cig.; kletka polna vabcev, Dalm.
71328. vabẹ́vati, -am, vb. impf. zu locken pflegen, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
71329. vȃbič, m. 1) der Einlader, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) der Lockvogel, Mur.
71330. vabíkati, -kam, -čem, vb. impf. zudringlich einladen, C.
71331. vabílọ, n. 1) das Lockmittel, die Lockspeise, der Köder, Cig., Jan., C.; — 2) die Lockung, Cig., Jan.; — 3) die Einladung, Cig., Jan., C., nk.
71332. vábiti, -im, vb. impf. 1) locken, anlocken; kokoš piščeta k sebi vabi; goste v krčmo v.; — 2) einladen; v. na gosti, na obed; v. v svate, zur Hochzeit laden; — = eno uro pred začetkom božje službe zvoniti; (po nekod dvakrat vabi: dve uri in eno uro pred začetkom).
71333. vabı̑vəc, -vca, m. 1) der Locker, Cig.; — 2) der Lockvogel, Cig.; — 3) der Einlader, Cig., Jan.
71334. vȃbka, f. 1) die Einladerin, Mur.; — 2) der Lockvogel, Mur.
71335. vabljáč, m. = vabič, C.
71336. vábljati, -am, vb. impf. = vabiti, ogr.- C.
71337. vábljenica, f. = žleb preko ceste (v klancu), po katerem se voda odteka, in ki je ob enem tudi v počivališče vpreženi živali, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
71338. vabljíkati, -kam, -čem, vb. impf. zudringlich einladen, C.
71339. vȃbnica, f. 1) der Lockvogel, Mur., Cig., Gor.; — die Lockerin: ti si bila dozdaj vabnica mojega največjega sovražnika, Jap. (Prid.); — 2) die Einladerin, Mur., Cig.
71340. vȃbnik, m. 1) der Lockvogel, Dict., Mur., Cig., Levst. (Nauk); — 2) der Einlader, Mur., Cig.
71341. vabovčı̑n, m. der Hochzeitseinlader, Mariborska ok.- C.
71342. vȃda, f. 1) die Übung, Meg.- Mik., Mur., Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad); duhovne vade, Škrb.; — 2) die Lockspeise, der Köder, Cig., Jan., nk., Gor.; (váda) Dol.; vada je nataknjena na trnek, Hip. (Orb.).
71343. vȃdbənik, m. der Praktikant, DZ.
71344. vádən, -dna, adj. 1) gewohnt: jaz tega nisem vaden, temu delu nisem vaden, Lašče- Levst. (Rok.), Svet. (Rok.); vaden, zastonj piti, LjZv.; — 2) gewöhnlich, Jan., Kropa ( Gor.); — 3) = vadben, Cig.
71345. 1. váditi, vȃdim, vb. impf. 1) üben; v. koga česa, v čem; — v. se, sich üben; vajen, gewohnt; nisem tega vajen, daran bin ich nicht gewöhnt; — 2) locken, ködern, V.-Cig.; — einladen, C.
71346. 2. váditi, vȃdim, vb. impf. 1) anzeigen, verklagen, ogr.- C.; — 2) öffentlich sagen, bekennen: cerkva vadi, C.
71347. 3. váditi, vȃdim, vb. impf. herausnehmen, Prip.- Mik.; v. na svetlo, ans Licht ziehen, Zora.

   70.748 70.848 70.948 71.048 71.148 71.248 71.348 71.448 71.548 71.648  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani