m (7.101-7.200)

7101. klamotáti, -ȃm, vb. impf. = klamoteriti, quackeln, Jan.
7102. klamotę́ra, f. ženska, ki rada klamoteri, to je, pohaja, C.
7103. klamotę̑rež, m. kdor rad klamoteri, to je, pohaja, pijančuje, C.
7104. klamotę́rih, m. = klamoterež, C.
7105. klamotę́riti, -ę̑rim, vb. impf. 1) taumelnd, wackelnd einhergehen (wie ein Trunkener oder Halbschlafender), Dict., Cig., C.; tako se grozno spotika, klamoteri (klamat-) ino pada, Krelj; — 2) herumschwärmen, herumstreichen, C., vzhŠt.; — 3) sich albern benehmen, Dict., Cig.; sich ungebürlich geberden, C.
7106. klamoterúh, m. = klamoterih, C.
7107. klamotǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. impf. = klamoteriti, C.
7108. 1. klȃmpa, f. = klamfa, Cig.
7109. 2. klȃmpa, f. 1) ein ungeschickt einhergehender Mensch, Štrek., Kras; ime ovci, ki nerodno hodi, Erj. (Torb.); — 2) schlapper Hut, Štrek.
7110. klȃmpar, -rja, m. = klamfar, Cig.; pogl. klepar.
7111. klȃmpast, adj. 1) = neroden: k. človek, Notr.; — 2) schlapp: k. klobuk, C.
7112. klampáti, -ȃm, vb. impf. taumelnd einhergehen, Notr.; — nachlässig einhergehen, schlendern, C., Dol.; kam pa klampaš? Z.
7113. klamúza, f. = klafeta, Cig., Gor.
7114. klasicīzəm, -zma, m. vnetost za klasična dela, der Classicismus, Cig. (T.).
7115. klempáti, -ȃm, vb. impf., Cig., Jan., C.; pogl. klampati.
7116. klerikalīzəm, -zma, m. der Clericalismus, nk.
7117. klẹ̑ščman, m. der Hirschkäfer (lucanus cervus), Notr.- Cig., Idrija- Štrek. (LjZv.).
7118. klīma, f. = klimat, Jan. (H.).
7119. klīmat, m. podnebje, das Klima, Cig. (T.); — rus.
7120. klimātičən, -čna, adj. podnebja se tičoč, klimatisch, Cig. (T.), nk.
7121. kljȗbemu, adv. mit Fleiß (im guten und schlechten Sinne), C.; — zum Trotz, zum Possen, Fr.- C.; — prim. kljubu.
7122. klǫ̑mpati, -pam, -pljem, vb. impf. ein Geräusch von sich geben oder bewirken, wie z. B. wenn man ein nicht volles Fass bewegt ( Z.), oder wenn man Butter rührt ( C.), oder eine Flüssigkeit stark mischt, Cig.; plätschern, Jan.; — klappern: naj se potrese kokon, ako klomplje, je dobro, Nov.; — prim. klonkati.
7123. klǫ́mpniti, klǫ̑mpnem, vb. pf. platschen: v vodo k., SlN.
7124. klomuzávati, -am, vb. impf. = klampati: z enim konjem klomuzava naprej, Jurč.; — (menda nam. klam-; prim. klamati).
7125. klúmati, -am, vb. impf. = kimati, ogr.- C.
7126. klȗmfati, -am, vb. impf. = klumpati, C.
7127. klúmniti, klȗmnem, vb. pf. = pokimati, ogr.- C.
7128. klȗmpati, -am, vb. impf. = kvokati, C.
7129. kmali, adv., Cig., Jan., pogl. kmalu.
7130. kmȃlu, adv. 1) bald, in kurzer Zeit; kmalu potem, bald darauf; — 2) auf einmal, Dict., Dalm.; dvema gospodoma kmalu služiti, Krelj; vsi kmalu so pogrešili, sie sind "allzumal" Sünder, Krelj; žena je štiri hčerke kmalu imela, Vod. (Nov.); vrgel je Kričaja in stol, oboje kmalu skozi okno, Levst. (Zb. sp.); vse kmalu, alles auf einmal, Cig.; O kaj žalost ne stori! Kmalu dve gospe vmori, Npes.-K.; — prim. stvn. mal, der Zeitpunkt, ze einemo māle, Mik. (Et.).
7131. kmę̑čki, adj., nam. kmetiški, = kmetski; prim. Cv. (VII. 3.).
7132. kmēnt, m. feines Leinen, feine Leinwand, ogr.- M., C.; — morda iz srvn. gewant, Mik. (Et.).
7133. kmẹ́stu, adv. = k mestu: sogleich, ogr.- C.
7134. kmę̑stvọ, n., Jan., pogl. kmetstvo.
7135. kmę̑ški, adj., Mur., pogl. kmetski.
7136. kmèt, -ę́ta, m. der Bauer, der Landmann; der Ganzhübler, Gor.- Mik.; = celi kmet, Cig.; na kmetih, auf dem Lande; na kmete iti, aufs Land gehen; s kmetov priti, vom Lande kommen; po kmetih hoditi, auf dem Lande herum gehen; po kmetih imajo take navade; v kmetih, unter dem Bauernvolke: v kmetih najmanj čislano rokodelstvo, Zv.
7137. kmetáč, m. der Bauer ( zaničlj.), Cig., SlN.
7138. kmetáriti, -ȃrim, vb. impf. = kmet biti, Jurč.
7139. kmę́tati, kmę̑tam, vb. impf. k. koga, jemanden einen Bauer schelten, Cig.
7140. kmetȃvs, m. der Bauer ( zaničlj.), der Bauernkerl; Mnoga po hlevu diši tvoja beseda, kmetavs, Preš.
7141. kmetȃvslja, f. das Bauernweib ( zaničlj.), Mur., Cig., Met.
7142. kmę̑tče, -eta, n. das Bäuerlein: ubogo kmetče, SlN.
7143. kmetíca, f. die Bauersfrau, die Bäuerin.
7144. kmę̑tič, m. dem. kmet; nav. = kmet, der Bauer; — der Taglöhner, ogr.- C.; (kmetìč, -íča, das Bäuerlein, Valj. [Rad]).
7145. kmę̑tički, adj. = kmetiški, Meg., Dict., Danj., Volk.- M.
7146. kmetı̑ja, f. das Bauerngut, die Bauernwirtschaft; kmetijo prodati, kupiti; cela kmetija, die Hube, Cig.
7147. kmetı̑jica, f. dem. kmetija; eine kleine Bauernwirtschaft; male kmetije in kmetijice, Slovan.
7148. kmetı̑jski, adj. landwirtschaftlich, Mur., Cig., Jan.; kmetijska kemija, die Agriculturchemie, Cig., Vrtov. (Km. k.); kmetijska družba, die Landwirtschaftsgesellschaft, Cig., Nov., nk.
7149. kmetı̑jstvọ, n. die Bauernwirtschaft, der Landbau, die Landwirtschaft, Cig., Jan., Nov., nk.
7150. kmę́tinja, f. = kmetica, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; Stoji mi stoji nova vas, V novi vasi kmetinja, Npes.-Vraz.
7151. kmetíšče, n. = kmetija, Dol.
7152. kmę̑tiški, adj. = kmetski, Bauern-, bäuerlich; k. stan, der Bauernstand, Mur.; kmetiško delo, Dict.; kmetiški ljudje, Slom., Levst. (Zb. sp.); kmetiški gospodarji, Pirc.
7153. kmę́titi, kmę̑tim, vb. impf. = kmetovati, Cig., Dol., LjZv.; začel je po malem zopet kmetiti, LjZv.; — kmetiti grunt (zemljišče), Svet. (Rok.).
7154. kmetodèr, -dę́ra, m. der Bauernschinder, LjZv.
7155. kmetodę̑rəc, -rca, m. der Bauernschinder, SlN.
7156. kmetodę̑rstvọ, n. die Bauernschinderei, Str.
7157. kmę́tovanje, n. der Betrieb des Landbaues; das Landbauersein; das Wirtschaften.
7158. kmę́tovati, -ujem, vb. impf. Bauer sein, den Landbau betreiben; Noe kmetuje, kakor je poprej, Ravn.; umno k., rationellen Landbau betreiben, Cig.; — die landwirtschaftlichen Arbeiten verrichten; spomladi začnejo k., Jurč., Dol.; — k. grunt (zemljišče), Svet. (Rok.).
7159. kmetovȃvəc, -vca, m. der Landbauer, der Landwirt.
7160. kmetovȃvka, f. die Landwirtin.
7161. kmetovȃvski, adj. die Landwirte betreffend, landwirtschaftlich.
7162. kmetovȃvstvọ, n. der Landbau, die Landwirtschaft.
7163. kmę́tovica, f. = kmetica, ogr.- M., C.
7164. kmę́tovski, adj. = kmetski.
7165. kmę́tovstvọ, n. = kmetstvo, M.
7166. kmę́tovščina, ** f. = kmetstvo, Cig.
7167. kmę̑tstvọ, n. 1) die Bauernschaft, Cig., Jan.; — der Bauernstand, C., Npes.-K.; — 2) = kmetijstvo, Meg., Mur., C.
7168. kmetúlja, f. die Bäuerin ( zaničlj.), Jan. (H.).
7169. kmica, f., ogr., pogl. tmica.
7170. kmı̑n, m. der Kümmel, Cig.; — prim. kumin.
7171. kmisati se, -am se, vb. impf. = kisati se, kujati se, jokaje stokati, Tolm.- Štrek. (Let.).
7172. kmȗkač, m. der Laubfrosch, kajk.- Valj. (Rad).
7173. kničemrati, -am, vb. pf. verderben, Levst. (Zb. sp.).
7174. knjigoshrȃmba, f. = knjižnica, Zora.
7175. kǫ̑cman, m. ein Thier mit zottigem Haar, M.
7176. kocmína, f. = kosmina, Hip.- C.
7177. kocmı̑nje, n. = kosminje, Hip.- C.
7178. kocmǫ̑vəc, -vca, m. = mah, das Moos, Mur., Vest., vzhŠt.
7179. kocmovína, f. coll. Moos, C.
7180. kocmǫ̑vje, n. coll. Moos, Mur., C.; S kocmovjem ladjo pšem, Danj. (Posv. p.).
7181. kočemȃjka, * f. kurzes, weibliches Oberkleid; — prim. kačomajka.
7182. kólmež, m. der Kalmus (acorus calamus), Cig., Jan., Tuš. (R.); — psovka sitnemu otroku, Polj.
7183. kolobȃroma, adv. im Kreise herum, C.
7184. kọ̑loma, adv. herum: tam koloma, dort herum, C.
7185. kolomajsati se, -am se, vb. impf. herumwetzen, Cig., M.
7186. kolomȃst, f. die Wagenschmiere, Mur., Mik., Jarn. (Sadj.).
7187. kolomàz, -máza, m. = kolomast, Habd., Cig., Jan., C., Valj. (Rad).
7188. kolomȃzar, -arja, m. der Wagenschmierhändler, Jan. (H.).
7189. kolomȃznica, f. der Wagenschmierbehälter, Cig., C.
7190. kolomaznína, f. das Wagenschmiergeld, Cig.
7191. kolomèr, -mę́ra, m. 1) der Zirkel, Cig., C., Mik.; — 2) = kolomera, Cig., C., Mik.
7192. kolomę́ra, f. papierenes Muster (der Schneider) zum Zuschneiden, Cig., ZgD.
7193. kolomę́riti, -mę̑rim, vb. impf. zirkeln, C.
7194. kolomíja, f. das Wagengeleise, Cig., vzhŠt.- C.
7195. kolomı̑jnica, f. das Radgeleisewasser, vzhŠt.- C.
7196. kolomǫ̑n, m. "kolomonov žegen", neka čarovniška knjižica; (s tistim kolomonom ljudi slepariti, Zv.).
7197. kom, m. der Widerrist, Cig., C., Strp.; — prim. nem. Kamm?
7198. komȃd, m. = kos, das Stück, nk.; — prim. hs. komad, stsl. komatъ iz gr. κομμάτιον, Mik. (Et.).
7199. komȃdič, m. dem. komad, nk.
7200. kọ̑maj, adv. 1) kaum; — 2) = prav, recht, Met.; komaj vam je, Burg.; komaj ji je; zakaj se ni varovala? Jsvkr.

   6.601 6.701 6.801 6.901 7.001 7.101 7.201 7.301 7.401 7.501  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani