Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (70.548-70.647)

  1. ukváriti se, -im se, vb. pf. sich abmüden, Jan.
  2. ukvárjanje, n. das Bemühen, die Beschäftigung.
  3. ukvárjati se, -am se, vb. impf. sich abmühen, sich abgeben: u. se s čim, s kom; Slep je, kdor se s petjem vkvarja, Preš.
  4. ul, f., Mur., Mik., pogl. ulje.
  5. ula, f., Mur., pogl. ulje.
  6. uláčniti, -im, vb. pf. hungrig machen: s postom koga u., Glas.; u. se, hungrig werden, Rib.- M., C.
  7. ulān, m. der Uhlane (vrsta konjenikov).
  8. ulānəc, -nca, m. = ulan.
  9. ulásica, f. = podlasica, Habd.- Mik.
  10. ulastíti, -ím, vb. pf. 1) zueignen: u. Bogu tempelj, Krelj; naj se vinograd župnijskemu posestvu ulasti, Slom.; — 2) u. se v deželi = u. si deželo, Vod. (Izb. sp.).
  11. ulastníniti, -ı̑nim, vb. pf. = ulastiti: Občinsko hišo vbogim si vlastninil, Preš.
  12. ulȃvljati, -am, vb. impf. ad uloviti; fangen, Mur., Jan.
  13. ulę́cniti se, -lę̑cnem se, vb. pf. eig. sich krümmen: erschrecken, C.
  14. ulę́či, ulę̑žem, vb. pf. 1) erliegen: pod mojo težo bi ti ulegel, Lašče- Erj. (Torb.); unterliegen, Vrt.; — sich krank niederlegen, Rez.- C.; — 2) gebären, u. se, geboren werden, (vl-) Jarn.; (ulenči, Zilj.- M.); — 3) u. se, sich niederlegen; — sich krank niederlegen; — sich legen: morje se je uleglo; veter se je ulegel; jeza se mu je ulegla; — 4) ulegla je steza, es führt ein Weg, Npes.-Vraz.
  15. uledę́nəc, -nca, m. = kristal, Jan., C.
  16. uledenẹ́ti, -ím, vb. pf. = uledeniti se, Jan. (H.).
  17. uledeníti se, -ím se, vb. pf. 1) zu Eis werden, M.; — 2) krystallisieren, V.-Cig., Jan., Cig. (T.).
  18. uledenjeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ad uledeniti se, Jan., Vrtov. (Km. k.).
  19. ulèg, -lę́ga, m. die Einsenkung, Cig. (T.).
  20. ulẹ́gati, -lẹ̑gam, vb. impf. ad uleči; 1) erliegen [ prim. uleči 1)]; — 2) gebären, M.; — 3) u. se, sich niederlegen; sich legen: prah se ulega, der Staub legt sich an; — dežela se ulega (senkt sich), Cig.; — povodenj se ulega (ist im Abnehmen begriffen); srd se ulega.
  21. ulę́gniti, -lę̑gnem, vb. pf. sich legen, Ben.- Kl.; ulegnilo mi je v želodec, ich bekam Magenbeschwerden, Rez.- C.
  22. uləgotíti, -ím, vb. pf. u. koga, es jemandem erleichtern, C.
  23. ulę́kniti, -lę̑knem, vb. pf. 1) biegen, einbiegen, krümmen, M., C., Met., BlKr.; u. se, sich biegen, sich krümmen, C., Mik.; uleknjen, gekrümmt, eingebogen, Dol.; če koga udariš, se ulekne, BlKr.; u. koga, jemanden schlagen, dass er sich krümmt, Z.; dila se je uleknila (ist eingeschrumpft), Svet. (Rok.); — u. jo, abbiegen, seitwärts enteilen, C.; — 2) u. se, nachgeben, nachlassen: ulekne se vsaka vlačna ali prožna stvar, n. pr. mehka postelja, kup listja itd., Podkrnci- Erj. (Torb.); ulekne se tudi voda, reka, kadar o povodnji pade, Lašče- Erj. (Torb.), Svet. (Rok.); uleknilo se je morje, Levst. (Zb. sp.); — glasovi so se nekoliko uleknili, a skoro zopet narastali, Erj. (Izb. sp.); — 3) anschmiegen: škornje po nogi u., C.; u. se, sich schmiegen: ulekne se robača po životu, škornja po nogi, BlKr.; — 4) u. se, erschrecken, C.
  24. ulekováti, -ȗjem, vb. impf. ad ulekniti; krümmen, C.
  25. 1. ulẹ́niti se, * -im se, vb. pf. träge, faul werden.
  26. 2. ulẹ́niti se, -im se, vb. pf. ulenjena koza = koza, ki se je ulevila, Rez.- C.; — prim. leniti.
  27. ulẹpíti, -ím, vb. pf. 1) schmücken, zieren, C.; — 2) u. se, sich ausheitern, C.
  28. ulẹsenẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Holz werden, Jan. (H.).
  29. uletẹ́ti se, -ím se, vb. pf. 1) beim Fliegen ermüden, Zv.; — 2) sich verlieren: voda se je uletela (= zopet kakor po navadi teče); besede njegove so se uletele brez uspeha, LjZv.; čakaj, da se beseda uleti! (= nicht so hastig!); — 3) sich beruhigen: toliko časa bode dovolj, da se uletiš, da se morda premisliš, Zv.
  30. ulẹ́titi se, -im se, vb. pf. verjähren, C.
  31. ulẹvíti se, -ím se, vb. pf. sich häuten, sich mausen, mietern: ulevi se kača, koza, rak, ptič, Cig., Notr.
  32. uléžati, -ím, vb. pf. 1) u. posteljo, das Bett durch Liegen vertiefen, C.; — 2) u. se, abliegen; sadje, vino se uleži; uležan, abgelegen: uležano sadje, vino; uležano pivo, Lagerbier, nk.
  33. uležávati se, -am se, vb. impf. abliegen: uležava se sadje, C.
  34. úlica, f. 1) die Gasse, Guts., Mur., V.-Cig., Jan., Mik., nk.; slepa u., die Sackgasse, Jan.; — tudi pl. ulice, Mur., Cig., nk.; — 2) nav. pl. ulice, = ozka pot, ograjena s sečjo, s plotom ali s kamenjem, koder gonijo živino na vodo ali na pašo ali ž njo vozijo iz sela ven na polje, der Hohlweg, der Viehweg, der Viehtrieb, Mur., C., Cig., M., Svet. (Rok.), Jurč., Dol., Notr., Savinska dol.; ( prim. gonje).
  35. úličica, f. dem. ulica, Jan., M., Navr. (Let.); — pl. uličice, das Gässchen, Cig.
  36. ulijáč, m. der Abgießer, Cig.
  37. ulijȃnka, f. sinica, die Kohlmeise ("ta ptica si dela gnezda po duplih, in prav to vzraža ime, kajti ( stsl.) ulij, der Bienenstock, znači uprav: die Höhlung"), Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  38. ulíjati, -am, vb. impf. = ulivati; 1) abgießen, gießen; — 2) u. se, entfließen, gießen; dež se ulija, der Regen strömt, es gießt; — 3) u. se, das Abweichen haben: krava se ulija, Cig., Rib.- M.
  39. ulijnják, ** m. = uljnjak, Levst. (Zb. sp.); — prim. stsl. ulij.
  40. ulı̑tək, -tka, m. der Abguss, das Abgegossene, Cig.; — das Gussstück, Cig., DZ.
  41. ulíti, -líjem, vb. pf. 1) abgießen, gießen: u. iz brona kip, zvon; — suknja, kakor bi jo bil ulil, kakor bi bila ulita, ein sehr gut passender Rock; — 2) u. se, sich ergießen, zu strömen anfangen; dež se je ulil, es kam ein Regenguss; solze se ulijejo po licu, Thränen ergießen sich über die Wangen; kri se mu je ulila, er bekam einen Blutsturz; — 3) u. se, das Abweichen bekommen, M.; — 4) u. jo, enteilen, Cig., M., C.; u. jo za kom, Cig.
  42. úliti, -im, vb. impf. heulen ( v. Winde), Mur., Savinska dol.; uli mi po glavi, ich habe Ohrensausen, C.
  43. ulı̑tka, f. = necepljena hruška (rada se umehča in potem se v ustih "uliva", ker je zelo sočna), Lašče, Pod Nanosom- Erj. (Torb.).
  44. ulı̑v, m. = naliv, der Regenguss, der Platzregen, C.
  45. uliválọ, n. die Gussform, Cig.
  46. ulívanje, n. 1) das Abgießen; — 2) das Abweichen, Rib., BlKr.- M.
  47. ulívati, -am, vb. impf. ad uliti; abgießen; — u. se, sich ergießen; — u. se, das Abweichen haben, Mur., Met.
  48. ulízniti, -lı̑znem, vb. pf. 1) glatt wetzen, Z.; — 2) moja glava se mi je uliznila, ich habe die Haare verloren, Rez.- C.; uliznjena koza = ulenjena koza, Rez.- C.; ( prim. 2. uleniti se).
  49. ȗlj, m. 1) ein hohler Baum, Kop.- Mik., C.; — 2) der Bienenstock, der Bienenkorb.
  50. uljen, m. = ulj, Rez.- C.
  51. uljíšče, n. die Bienenhütte, Habd.- Mik., C.
  52. uljník, m. = uljnjak, Cig., Jan., M., C.
  53. uljnják, m. das Bienenhaus, der Bienenstand.
  54. uljúbiti se, -im se, vb. pf. sich beliebt machen: u. se komu, Cig.; lieb werden, C., Vrt.
  55. uljúditi, -im, vb. pf. civilisieren, sittigen, Cig. (T.); u. se, civilisiert werden, LjZv.
  56. ulǫ́čiti, -im, vb. pf. biegen, C.
  57. ulǫ̑gi, m. pl. die Gicht, das Podagra, Habd.- Mik., C., kajk.- Valj. (Rad); tudi: úlogi, Valj. (Rad).
  58. ulǫ́kniti, -lǫ̑knem, vb. pf. einbiegen, M., C.
  59. ulotíti, -ím, vb. pf. 1) erwischen, C.; — 2) u. se česa, etwas beginnen, C., Z.
  60. ulòv, -lóva, m. die Jagdbeute, der Fischzug, C.
  61. ulǫ̑vək, -vka, m. = ulov, Cig., Jan.
  62. ulovíti, -ím, vb. pf. fangen, abfangen; ribo, ptiča u.; u. se, sich fangen; ptica se je ulovila; — erhaschen; žogo u.; u. tam pa tam kako besedo, hie und da ein Wort auffangen; — u. se za vejo (padaje), im Fallen den Ast ergreifen; — u. se s čim, sich zu etwas anpassen, C.
  63. uložíti se, -ím se, vb. pf. sich bereit erklären, Koborid- Erj. (Torb.).
  64. unaprẹ́diti, -prẹ̑dim, vb. pf. vorwärtsbringen, fördern, Cig. (T.), nk.; — hs.
  65. unȃšati, -am, vb. impf. ad unesti; 1) wegtragen; veter unaša listje, vzhŠt.; gewaltsam entführen, Cig., Jan.; — entwenden, Cig., C.; — 2) weniger ausgiebig sein: žito unaša, kadar nasad ne daje toliko, kakor po navadi, M.; — 3) u. se, vom Eifer ablassen, nachgeben, Cig.
  66. unáviti, -im, vb. pf. müde machen, ermüden, Fr.- C.
  67. unejevǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. pf. unwillig machen, C.; u. se, unwillig werden, C.
  68. unepokojíti, -ím, vb. pf. in Unruhe versetzen, beunruhigen, Hip.- C.
  69. unès, -nę́sa, m. die Entraffung, die Entführung, Jan.
  70. unę̑sək, -ska, m. der Abgang (Calo), Cig.
  71. unesrę́čiti, -srę̑čim, vb. pf. unglücklich machen, C., nk.
  72. unésti, unésem, vb. pf. 1) davontragen; sedite, da nam spanja ne unesete! wegraffen, entführen, Cig., Jan., C.; smrt ga je unesla, ogr.- M.; volk ovco, povodenj most unese, ogr.- Valj. (Rad); u. glavo, pete, mit heiler Haut davonkommen, entfliehen, Cig., C.; = u. jo, Cig., M., Vrtov. (Km. k.); — 2) entwenden, Mur., Cig., Jan.; veliko je unesel in ukradel, Trub.; — unesena mitarina, verkürzte Mautgebür, Levst. (Pril.); — 3) beim Zielen fehlschlagen: vselej mu je uneslo, BlKr.- M.; — 4) u. se, durch zu vieles Tragen einen Schaden erleiden, sich übertragen, Cig.; — u. se, sich abnützen: vsako orodje, a izlasti vrteča se priprava se unese s časom, rekše, ubrusi se in ogladi, a tudi človek, Koborid- Erj. (Torb.); malinček (za kavo) ne služi dobro, dokler se ne unese, Podkrnci- Erj. (Torb.); — vom Eifer nachlassen, nachgeben; človek se s časom unese, Savinska dol.; — zahm werden: junec je bil divji, a zdaj se je unesel, Gor.; — sovraštvo se je uneslo (hat abgenommen), Let.; vreme se je uneslo, das Wetter hat sich gebessert, Ljub.; — geringer, weniger werden, verloren gehen: unese se predivo pri predvi, žito pri mlenju, Polj.
  73. uničeváti, -ȗjem, vb. impf. ad uničiti; vernichten, Cig., Jan., nk.; — annullieren, Cig.; — u. se, sich zugrunde richten, sich vernichten; — sich aufheben: dva nasprotna istoimenska izraza se uničujeta, Cel. (Ar.).
  74. uničevȃvəc, -vca, m. der Vernichter, Cig., nk.
  75. uníčiti, -nı̑čim, vb. pf. vernichten, zugrunde richten, Cig., Jan., nk.; — nichtig machen, annullieren, Cig.; — aufheben ( math.), Cig. (T.).
  76. unitārəc, -rca, m. der Unitarier, Cig.; (unitarci so razkolniki, ki ne verujejo v trojedinost božjo).
  77. univerzalizováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) universalisieren, Levst. (Zb. sp.).
  78. unòs, -nósa, m. die Entwendung, Cig.; — die Entführung, Cig.
  79. unovíti, -ím, vb. pf. = ponoviti, erneuern, M.
  80. uočíti, -ím, vb. pf. ins Auge fassen: u. pravo dobo, Cig. (T.).
  81. uoráti se, uórjem se, vb. pf. = utruditi se z oranjem, Cig.
  82. ȗp, m. 1) die Hoffnung, die Erwartung, Mur., Cig., Jan., nk.; Moj up je šel po vodi, Preš.; — 2) der Credit: dati, vzeti na up, auf Credit geben, nehmen.
  83. upàd, -páda, m. der Fall, die Abnahme, das Sinken: u. vode, živega srebra, Cig.
  84. upádanje, n. das Fallen, das Sinken, das Abnehmen.
  85. upádati, -pȃdam, vb. impf. ad upasti; fallen, sinken, abnehmen; voda upada; oteklina, otok upada, Cig.; — srce, srčnost mi upada; — körperlich verfallen, einfallen, abnehmen, mager werden, Cig.; lica mu upadajo, Cig.; — u. z besedo, kleinlaut werden, Cig.
  86. upȃdək, -dka, m. 1) die Abnahme, Cig., C.; u. vode, C.; — 2) der Verfall, C.; u. udov, die Paralyse, C.; — 3) der Abgang (an Zahl, Maß, Gewicht), Cig., Jan., DZ.; v u. iti, verloren gehen, Levst. ( LjZv.); — 4) = pogrešek, der Fehler, kajk.- Valj. (Rad); — 5) upadki = odpadki, die Abfälle, Svet. (Rok.).
  87. upádlost, f. die Magerkeit, Cig.
  88. upáhati, -pȃham, vb. pf. u. ogenj, das Feuer aufwehen, Cig.
  89. upáliti, -im, vb. pf. = užgati: luč u., Cig.; — u. se, entbrennen, in Flammen gerathen, Cig.
  90. upásti, -pádem, vb. pf. 1) fallen, sinken, abnehmen; voda je upadla; — cena je upadla, Cig.; — srce mi je upadlo; komu bi v takem ne upadla? le Davidu ne upade ( namr. srčnost), Ravn.; jeza upade, der Zorn legt sich, Cig.; — 2) körperlich abnehmen, einfallen, verfallen, mager, schwach werden; obraz mi je upadel, Cig.; roke so mi upadle, ves život mi je upadel, C.; upadla lica, eingefallene Wangen; — 3) z besedo u., kleinlaut werden, Cig.; beseda mu je upadla, er ist kleinlaut, Cig.
  91. ȗpati, -am, vb. impf. 1) hoffen, erwarten; u. zdravja, Met.- Mik.; — seine Hoffnung auf jemanden setzen, vertrauen; u. na Boga, v Boga; — 2) trauen: u. komu, čemu; — u. si, sich trauen, sich getrauen; ( nav. u. se); on si (se) ni upal besedice izpregovoriti; (tudi brez "si"): ne upam iti po noči, C.; — 3) u. komu kaj, jemandem etwas creditieren; — 4) u. se v kom = u. v koga, ogr.- Valj. (Rad).
  92. upávati, -am, vb. impf. = na počak puščati, DZ.; — prim. upati 3).
  93. ȗpavəc, -vca, m. der Gläubiger, V.-Cig.
  94. upȃzən, -zni, f. die Hoffnung, das Vertrauen, (tudi: ùpazən) ogr.- M., C., Valj. (Rad).
  95. upȃznost, f. = upazen, ogr.- C., M.
  96. upéči se, -péčem se, vb. pf. an Größe beim Backen, Braten verlieren, sich einbacken, sich einbraten, Cig., Mik., Polj.
  97. upẹ̀h, -pẹ́ha, m. die Ermüdung, die Ermattung, Cig., C.
  98. upẹ̑hanəc, -nca, m. der Müde, der Marodeur, Jan. (H.).
  99. upẹ̑hanost, f. die Müdigkeit.
  100. upẹ̑hati, -am, vb. pf. müde machen, ermüden, erschöpfen; hoja upeha človeka; konja u. z ježo; — u. se, sich müde gehen, sich außer Athem laufen; u. se z delom, sich mit der Arbeit abmüden, müde werden; do smrti se u., Kast.; — (tudi: upẹháti, Kast.).

   70.048 70.148 70.248 70.348 70.448 70.548 70.648 70.748 70.848 70.948  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA