Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (69.648-69.747)

  1. trováti, trújem, vb. impf. vergiften, Gaziče na Krki- Erj. (Torb.), BlKr.; — narodu dušo in telo t., Zv.
  2. trozòb, -zǫ́ba, m. = trizob, Jan. (H.).
  3. tŕpati, -am, vb. impf. stopfen: Cig.; z jedmi t. želodec, ZgD.; — hs.
  4. trpè, -ę́ta, m. der Dulder, Cig.
  5. tȓpəc, -pca, m. der Dulder, Cig., Jan., C.; vdove in sirote in druge trpce v nadlogah obiskovati, Ravn.- Valj. (Rad).
  6. tŕpən, -pna, adj. leidend, passiv, Cig., nk.; trpna oblika, die Passivform, Levst. (Sl. Spr.), nk.; trpni upor, der passive Widerstand, Erj. (Izb. sp.).
  7. trpentı̑nka, f. der Terpentinbaum, Ravn.- Valj. (Rad); — die Frucht desselben, Cig.
  8. trpẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) leiden; pri delu mnogo t.; t. lakoto, žejo; škodo, krivico t.; t. pri čem, bei einer Sache zu kurz kommen; iz svojega t., aus seinem Sacke bestreiten; stroške bom jaz trpel, die Kosten werde ich tragen; — ertragen; vse voljno t.; sich gefallen lassen; tega ne trpim; sitneža ne trpim poleg sebe; vertragen; želodec mi ne trpi te jedi; — 2) sich halten, dauerhaft sein, dauern; dolgo t.; ta obleka me trpi dolgo, ich trage dieses Kleid lange; denar me ne trpi dolgo, ich habe das Geld nicht lange (= ich verbrauche es schnell); — trpeč, dauerhaft, Dict., Cig., Jan.; — 3) dauern, währen, anhalten; vse le nekoliko časa trpi; nekatera bolezen dolgo trpi.
  9. tȓpež, m. 1) das Leiden, Z.; krpež trpež kočo obdržava, Npreg.- Kr.; krpež in trpež pol sveta držita, DSv.; — 2) die Dauer; hrastov les je za trpež, BlKr.- Let.; reč ni za trpež, Cig., Notr.; kratkega trpeža biti, Cig., jvzhŠt.; za trpež kaj narediti, Cig.; — tudi tȓpež, -ę́ža, trpèž, -ę́ža.
  10. trpežíti, -ím, vb. impf. quälen, C.
  11. trpežljìv, adj. 1) duldsam, geduldig, Habd., Cig., Jsvkr.; voljni ino trpežljivi, Trub.; — 2) = trpežen, dauerhaft, Dict.
  12. trpežljívost, f. die Duldsamkeit, Cig.
  13. trpı̑n, m. der Leidende, der Dulder.
  14. trpínčenje, n. das Quälen, das Martern.
  15. trpínčiti, -ı̑nčim, vb. impf. quälen, martern.
  16. trpı̑nəc, -nca, m. = trpin, Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad); trpince motiti in jim manjšati bolečine, Slom.
  17. trpı̑nka, f. die Leidende, die Dulderin, Mur., Cig., Jan., C., Cv.
  18. trpkọ̑st, f. herber Geschmack, die Herbheit; — die Bitterkeit ( fig.).
  19. trplję́nəc, -nca, m. der Leidende, der Dulder, M., Z.
  20. trpljeník, m. der Dulder, Dict.
  21. trplję́nka, f. die Passionsblume (passiflora), Cv.
  22. trpljìv, -íva, adj. 1) geduldig, C.; — 2) = trpežen, dauerhaft, consistent, Mur., Cig.
  23. trpòč, -ǫ́ča, adj. dauerhaft, C.; ( nam. trpeč).
  24. trpoglàv, -gláva, adj. = topoglav, stumpfsinnig, Jan.
  25. trpoglávost, f. = topoglavost, der Stumpfsinn, Jan., Let.
  26. trpolẹ́ti, -ím, vb. impf. flackern, Cig., Jan., Nov.- C., Žnid., Dol.
  27. trpòt, -póta, m. = trpotec, C.
  28. trpótəc, -tca, m. der Wegerich (plantago); vodni t., der Froschlöffel (alisma plantago), Cig.
  29. tȓs, m. 1) der Weinstock; obrezati, okopati t.; — 2) der Krautstengel, der Strunk, Hrušica (Ist.), GBrda- Erj. (Torb.); — 3) der entkörnte Maiskolben, Kras- Erj. (Torb.); — 4) nam. trst, das Rohr, das Schilfrohr, C., Dol.; — prim. it. torso, Strunk, Štrek. (Arch. XII. 471.).
  30. trsàt, -áta, adj. = tršat, Jarn., Mur., C.
  31. tȓsək, -ska, m. dem. trs, Št.; Vinogradnik trsek okapa, Danj. (Posv. p.).
  32. tŕsən, -sna, adj. 1) Reben-; tȓsnọ perje; — 2) zähe: meso je trsno, t. j. pusto in trdo, Trnovo v Gozdu- Erj. (Torb.); trsna in žilava koža, LjZv.; — sehnig, Erj. (Min.).
  33. trsénje, n. das Bemühen, kajk.- Valj. (Rad).
  34. tŕsiti se, -im se, vb. impf. sich bestreben, sich bemühen, Cig., Jan., Mik., BlKr.
  35. trskár, -rja, m. der Spanmacher, Cig.
  36. trskǫ̑vəc, -vca, m. španski t., spanisches Rohr, Cig., Tuš. (R.).
  37. trsǫ̑vje, n. coll. = trsje, M.
  38. tȓst, tȓsta, trstȗ, m. das Schilfrohr (phragmites communis); omahljivi t., Slom.
  39. tȓst, -ı̑, f. = trst, m., ogr.- Valj. (Rad).
  40. trstı̑čnik, m. der Rohrkäfer (donacia), Jan. (H.).
  41. trstíka, f. das Schilfrohr (phragmites communis).
  42. trstíkovəc, -vca, m. = trstika, Jan. (H.).
  43. trstínast, adj. schilfartig: trstinasta palma, die Rohrpalme (calamus draco), Tuš. (R.).
  44. trstíti, -ím, vb. impf. strop t., die Decke mit Rohr bekleiden, Cig.
  45. tȓstnat, adj. mit Schilfrohr bewachsen.
  46. tŕstovəc, -vca, m. der Rohrstock, Jan.
  47. tr̀š, tŕša, m. 1) der Baumstock, der Baumstumpf, Cig., Jan., C., Valj. (Rad), Dol., Gor.; trše iztrebiti, SlN.; — der Stamm, Mur., Gor.; — = bukev, kateri so veje obsekane, Idrija; drži se kakor bukov trš, Zv.; — pravi t. je, er ist ein wahrer Klotz, Cig.; — 2) ein verkrüppelter, im Wachsen zurückgebliebener, strauchartiger Baum, C., Svet. (Rok.); s smrekovim tršem dimnik ometati, Vod. (Izb. sp.); — der Strauch, Ben.- Kl.; — 3) der Rebenkopf, Mariborska ok.- C.; — 4) der Rumpf des menschlichen Körpers, Mur., V.-Cig.; — 5) die Buche, Črni Vrh- M.; die Rothbuche, Notr.- Cig.
  48. tŕšast, adj. 1) stämmig, untersetzt, Cig., M., Svet. (Rok.), GBrda; — 2) buschig: tršasto drevo, M.; — struppig: tršasta živina, kadar ji dlaka po koncu stoji, Svet. (Rok.).
  49. tršàt, -áta, adj. untersetzt; tršat človek; — vierschrötig, plump, Cig.
  50. tŕšati, -ím, vb. impf. z očmi v koga t., jemanden bestieren, Cig.
  51. tŕšav, adj. 1) im Wachsen zurückgeblieben, zwerghaft: tršav grm, tršavo grmovje slabo raste, C.; — tršavo govedo, Z.; — 2) buschig: tršav je trs, ako niso mladike lepo otrebljene, C.; — struppig: kokoš se od mraza tršavo drži, Mariborska ok.- C.
  52. tŕšča, f. 1) die Schilfröhre, C.; — 2) die Nebentasche in den ledernen Hosen für das Essbesteck, nad Mariborom- C.
  53. trščák, m. der Rebenstecher, Štrek.
  54. trščẹ̑la, f. 1) das Röhrchen zum Heben einer Flüssigkeit aus einem Fasse, C.; — 2) = piščalka, C.; — 3) = der Federkiel, C.
  55. 1. trščíca, f. dem. trska; das Spänlein.
  56. tȓšəc, -šca, m. ein eigensinniger Mensch, M.
  57. tršə̀lj, -šljà, m. = trš, ein verkrümmter Baum, Svet. (Rok.); — ein im Wachsen zurückgebliebenes Thier, Kamnik.
  58. tršiti, -im, vb. impf. belasten, beschweren, ogr.- C.
  59. tŕški, adj. Marktflecken-.
  60. tršljíka, f. = kalina, der Wasserholunder, der gemeine Schneeball (viburnum opulus), C.
  61. tȓštvọ, n. der Handel, das Handelswesen, Mur., Cig., Jan., Rib.- M., C., ogr., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  62. tŕta, f. 1) eine biegsame, gedrehte Ruthe, die Wiede; šel je v brezovo goščo trto rezat, da bi zvezal butaro, Jurč.; — iz trte kaj izviti = vom Zaune brechen; izgovor je dober, če je tudi iz trte izvit; mora biti, da bi se imelo iz trte izviti, Met.; — t. smokev, ein Kranz Feigen, C.; — 2) (vinska) t., die Weinrebe; trta je obrodila; — 3) kozja t., das Geißblatt (lonicera caprifolium), Nov.- C.; tudi: mrtva t., Gor.
  63. tȓtar, -rja, m. 1) = kdor trte vije, C.; — 2) der Weinlaubrüsselkäfer (rhynchites betuleti), Nov.
  64. tŕtast, adj. 1) rebenartig, rankig, Cig.; — 2) zähe, Cig.; trtasto meso, Cig.; trtasta koža, C.
  65. tŕtica, f. dem. trta; 1) das Wiedchen; — 2) das Weinrebchen; — 3) das Steißbein, Cig., Erj. (Som.).
  66. tŕtičən, -čna, adj. zum Steißbein gehörig: trtična vretenca, trtični živec, Erj. (Som.).
  67. trtijǫ̑n, m. der Rebenstecher (rhynchites betuleti), Cig., GBrda- Erj. (Torb.), Kras; — prim. it. torchione, Rebenstecher, furl. torteòn, Štrek. (Arch.).
  68. trtı̑n, m. = trtijon, der Rebenstecher, Jan.
  69. 1. trtjè, n. coll. 1) die Wieden; — 2) die Reben; — der Weingarten, Mur., BlKr.
  70. 2. trtjè, n. das Reiben, Valj. (Rad); — prim. treti.
  71. tȓtnik, m. das Rebenmesser, Dol.
  72. tŕtovina, f. 1) das Rebenholz, (trtovna) Vrtov. (Vin.); — 2) das Rebenlaub, M.
  73. trtovı̑nəc, -nca, m. der Rebenstecher (rhynchites betuleti), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  74. trtrȃnje, n. das Lärmen, das Rauschen, Dalm.
  75. 1. trtráti, -ȃm, vb. impf. rummeln, lärmen, C.; — stark murmeln, Mur.
  76. 2. trtráti, -ȃm, vb. impf. modern, BlKr.- M.
  77. trȗd, m. die Mühe; die Bemühung; brez truda, mühelos.
  78. trudapȏłn, adj. = truda poln ( nam. truden, utrudljiv), Jan., nk.
  79. trȗdba, f. die Bemühung, Levst. (Nauk), LjZv., Valj. (Rad).
  80. trȗdəc, -dca, m. dem. trud, Ravn.- Valj. (Rad).
  81. trúdən, -dna, adj. 1) müde; ves t. domov priti; — 2) mühsam, ermüdend; trudno delo.
  82. trudíłən, -łna, adj. ermüdend, Levst. (Zb. sp.), nk.
  83. trúditi, trȗdim, vb. impf. 1) abmüden, ermüden ( trans.); kako dolgo boš še trudil mojo potrpežljivost? Škrinj.; usmiljenje božje t., Jap. (Prid.); — t. se, sich abmüden, sich abmühen, sich bemühen; t. se za kako reč; zastonj se t.; — 2) t. se, in Geburtswehen liegen, Npes.-Vraz.
  84. trudljìv, -íva, adj. ermüdend, mühevoll, mühsam, Mur., Vrt.
  85. trúdnost, f. 1) die Müdigkeit; — 2) die Mühsamkeit.
  86. trudoljubìv, -íva, adj. fleißig, emsig, nk.; — rus.
  87. trudóta, f. die Mattigkeit, vzhŠt.- C.
  88. trudovı̑t, adj. mühevoll, mühsam, Jan.; trudovito bi bilo, naštevati ..., Levst. (Nauk).
  89. trudovítən, -tna, adj. mühevoll, Jan.
  90. trúga, f. die Truhe; mrtvaška truga; — der Hund ( mont.), Frey. (Rok.); — iz nem.
  91. trujȃva, f. die Mühseligkeit, ogr.- C.
  92. trȗnšar, -rja, m. = trušar, der Truchsess, Jan.
  93. trȗp, m. 1) der Rumpf, Cig., Jan., Cig. (T.), ogr.- Valj. (Rad), Erj. (Som.); vaje s trupom, Rumpfübungen, Telov.; — der Körper, Jarn., ogr.- Mik.; bes. der todte Körper, die Leiche, Jarn., Bes., Nov.; — 2) der Baumklotz, Cig.; — ein Felsblock, Cig., C.; — der Schaft einer Säule, Cig. (T.), DZ.; — der Schiffsrumpf, DZ.
  94. trúpati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) zerbrechen, zerstören, BlKr.; t. zid, Rez.- C.; — 2) klopfen, ogr.- M.; t. na vrata, ogr.- C.; hämmern: Oj v gradu pa že trupljejo, Npes.-Schein.
  95. trȗpəc, -pca, m. dem. trup, Valj. (Rad).
  96. trúpəłce, n. dem. truplo, Škrb.- Valj. (Rad).
  97. trȗpič, m. der Krüppel, Guts.- Cig., Mur.
  98. trúpiti, -im, vb. impf. zerklopfen, zerbröckeln, Jan., C.; — schlagen, Jarn.
  99. trúplọ, n. 1) der Rumpf, Habd.- Mik.; — 2) der Leib; močan v truplu, stark gebaut; — bes. der todte Leib, der Leichnam; t. v grob položiti.
  100. trȗsk, m. = trosk 1), der Pröpstling, C.

   69.148 69.248 69.348 69.448 69.548 69.648 69.748 69.848 69.948 70.048  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA