Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (68.948-69.047)

  1. tovorı̑vka, f. ein weibliches Saumthier, Mur., Ravn., DZ.
  2. tovorjénje, n. das Säumen.
  3. tovǫ̑rnica, f. die Säumerin; — die Weinhändlerin.
  4. tovǫ̑rnik, * m. 1) der Saumthiertreiber, Dict.; — der Säumer; (vinski) t., der Weinhändler; — der Waarenführer, Cig., DZ.; — tudi: tovȏrnik, tovórnik, Valj. (Rad).
  5. tovórniški, adj. Säumer-; tovorniško sedlo, der Saumsattel, Dict.
  6. tovǫ́rski, adj. Saum-, Cig.
  7. tovrę̑d, adv. = tored, um diese Zeit herum, vzhŠt.- C.
  8. tožáriti, -ȃrim, vb. impf. viel klagen: t. o slabi letini, LjZv.; t. koga, jemanden klagen, Processe gegen ihn führen, t. se, processieren, Processe führen.
  9. tóžba, f. die Klage; die gerichtliche Klage; tožbo podati, die Klage erheben, Cig.; tožbo pognati pred sodnika, Levst. (Pril.); = tožbo sprožiti, DZ.; pod tožbo biti, im Anklagestand sein, Cig.; tožba je ostala mrtva, der Process wurde sistiert, Ip.
  10. tóžbənik, m. = tožnik, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  11. tǫ̑žəc, -žca, m. der Kläger, Mur., ogr.- Valj. (Rad).
  12. tǫ́žən, -žna, adj. 1) Klage-; tǫ̑žno pismo; tožni dan, der Amtstag vor dem Gerichte; — 2) = otožen, traurig, Rez.- C.; melancholisch, Cig., nk.; ( prim. tužen).
  13. tǫ́ženəc, -nca, m. der Angeklagte.
  14. toževȃnje, n. 1) das Klagen: t. po domu, das Heimweh, Cig.; — 2) das Processieren.
  15. toževáti, -ȗjem, vb. impf. 1) klagen, wehklagen, C., Škrinj.; tako je toževal in se ni dal potolažiti, Levst. (Zb. sp.); — 2) anklagen, Slom.; t. se processieren.
  16. tožı̑łnik, m. der Accusativ ( gramm.), Cig., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), nk.
  17. tožı̑telj, m. = tožnik, der Kläger, Jan., nk.
  18. tǫ́žiti, -im, vb. impf. 1) klagen, jammern; t. komu svoje nadloge; vedno toži, da se mu slabo godi; — t. se, sich beklagen, jammern; t. se na kaj, na koga, über etwas, jemanden klagen; — 2) verklagen; svoje sošolce hodi tožit učitelju; — gerichtlich klagen; toži ga zaradi dolga; t. na trpež ali smrt, auf Leib und Leben klagen, V.-Cig.; t. se, processieren, Processe führen; — t. se, sich anklagen: t. se svojih grehov, C.; — 3) toži se mi, ich habe keine Lust, es verdrießt mich; toži se mi vstati, delati; nekaterim se toži samim misliti, Glas.; — ich empfinde Langeweile, Guts.- Cig., C.; danes se mi strašno toži, Kamnik- M.; — ich werde schläfrig, es schläfert mich, Cig., Polj., Tolm.; — 4) ich sehne mich: po drugih jedeh se jim toži, Ravn.- Mik.; ich vermisse schwer; toži se mi po domu, po prijateljih.
  19. tožı̑vəc, -vca, m. = tožnik, der Kläger, Cig., Jan.
  20. tožljìv, -íva, adj. 1) der gerne sich beklagt, Mur.; verdrießlich, Cig., Jan., C.; — 2) träg, faul, verdrossen, Guts., Mur., Cig., Jan., C.; bolnikov obiskovati ne bodi tožljiv! Ravn.; — 3) schläfrig, Cig., Jan., Polj.; mlačna, tožljiva duša, Jap. (Prid.).
  21. tožljı̑vəc, -vca, m. 1) ein verdrießlicher, mürrischer Mensch, Mur., C.; — 2) ein träger, fauler Mensch.
  22. tožljı̑vka, f. 1) ein mürrisches Weib, Mur.; — 2) ein träges Weib.
  23. tožljívost, f. 1) die Verdrießlichkeit, Mur., Cig.; — 2) die Trägheit, die Verdrossenheit; — die Schlafsucht, Cig., Jan.
  24. tožník, m. der Kläger; brez tožnika ni sodnika, Cig.
  25. tǫ́žnost, f. die Traurigkeit, die Betrübnis, Rez.- C., nk.; — die Melancholie, M.
  26. tožúh, m. der Klagebold, Cig.
  27. tožȗn, m. der Klagebold, Cig.
  28. tràb, trába, m. ein Arm des vorderen oder hinteren Wagenzwiesels, der Wagenschere, vzhŠt., BlKr.; pl. trabi, der Wagenzwiesel, die Wagenschere, Cig., vzhŠt.
  29. trábəlj, -blja, m. = trabje, Lašče- Erj. (Torb.).
  30. trȃbje, n. oni del voza, ki je vtaknjen med podvoz in med oplen, die Wagenschere, der Zwiesel: zadnje t., sprednje t., Cig., Volče ( Tolm.)- Erj. (Torb.), BlKr., (trabję̑, -ę̑sa, Notr.- Cig., Loški Potok- Erj. [Torb.], trobje, -esa, Rib.- Mik., trebje, -esa, Tolm.- Erj. [Torb.]).
  31. trabljáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, plaudern, Gor.; — prim. trobiti, trobuzljati.
  32. trabúza, f. die Plaudertasche, Mur., Z.
  33. trabúzati, -am, vb. impf. = trabljati, C., Z.
  34. trabúzgati, -am, vb. impf. = trabljati, Andr.
  35. trabuzljáti, -ȃm, vb. impf. = trabljati, Ig, Gor.
  36. trácəlj, -clja, m. 1) die Tresse, die Borte, C.; — 2) der Halszapfen des Schweines, vzhŠt.- C.
  37. trackáti, -ȃm, vb. impf. vertröpfeln, verstreuen, Z.; — verzetteln, verschwenderisch gebrauchen, Z., Polj.
  38. tráča, f. = terača, oterač, das Handtuch, Mur., Cig., C., Met., Črni Vrh ( Notr.)- Mik., Gor.; z nekakšno tračo so kelih otirali, Burg.
  39. trȃčəc, -čca, m. dem. trak; das Bändchen.
  40. tráčica, f. dem. trača, Burg.
  41. trȃčič, m. dem. trak; das Bändchen.
  42. trȃčje, n. 1) coll. Bänder, Bes.; — 2) = bobova ali fižolova slama, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); = drobne bekove šibice, GBrda.
  43. trafikānt, m. prodajavec, der Trafikant.
  44. tragānt, m. neka smolasta tvarina, der Tragant.
  45. trágati se, -am se, vb. impf. traga se mi = utraga me, toži se mi, ne ljubi se mi, Tolm.- Erj. (Torb.), BlKr.; — prim. nem. träge.
  46. trȃge, f. pl. 1) die Trage; mrtvaške trage; — 2) (zaničljivo) = dolge noge, Trst. (Let.); — iz nem.
  47. tragēd, m. pisatelj žaloiger, der Tragöde.
  48. trāgičən, -čna, adj. tragediji primeren, tragisch, Cig., Jan., nk.
  49. trāgik, m. der Tragiker, Cig., Jan., nk.
  50. tragljáč, m. psovka človeku dolgih nog, ob Muri in Ščavnici- Trst. (Let.), Valj. (Rad); — prim. trage = dolge noge, Trst. (Let.).
  51. trágljiv, adj. träge, Mur., Kast. (Rož.), Lašče- Erj. (Torb.); — prim. utragljiv.
  52. trájati, -jam, (-jem), vb. impf. dauern, anhalten, Dol.- Cig., Jan., nk.; — stsl., hs.
  53. trȃk, trȃka, trakȗ, m. 1) das Band, s trakom zavezati; trakovi na klobuku, na zastavi; — die Borte, C.; — t. zavleči bolnemu živinčetu (das Eiterband einziehen), Strp.; — 2) das Pfropfreis, V.-Cig., C., Gor.; — 3) der Halszapfen des Schweines, C.; — 4) der Strahl, Mur., Guts.- Cig., Cig. (T.), Cel. (Geom.), Sen. (Fiz.); solnce strelja zlate trake, ogr.- Valj. (Rad); pusti eden trak svoje svetlosti v mojo dušo! ogr.- Valj. (Rad); solnčni t., Zv.; — 5) živi t., der Bandwurm, Z.
  54. trakáča, f. der Regenbogen, Dalm., Kast.- C.
  55. trákana, f. kozje ime, Krn, Bača- Erj. (Torb.).
  56. trȃkar, -rja, m. 1) der Bandmacher, Cig., M.; — der Bandhändler, Cig., Jan.; — 2) neki ponočni metulj: rdeči t., das rothe Ordensband (catocala elocata), modri t., das blaue Ordensband (catocala fraxini), Erj. (Ž.).
  57. trȃkarčək, -čka, m. dem. trakar; ein kleiner Bandhändler, Cig.
  58. trakáriti, -ȃrim, vb. impf. den Bandhandel treiben, Cig., Jan.
  59. trȃkast, adj. 1) bandähnlich, Band-, Cig.; bandförmig gestreift, Cig.; trakasta mavrica, Trst. (Let.); — 2) trakasta svinja (mit einem Halszapfen), C.; — 3) strahlig, Cig. (T.).
  60. trákavəc, -vca, m. der Strahlstein, Cig. (T.), Erj. (Min.).
  61. trákəlj, -klja, m. 1) die Quaste, C.; — das Stockband, vzhŠt.- C.; — 2) der Halszipfel bei Schweinen, Ziegen, Schafen, Z., Valj. (Rad); — 3) ein hervorragender Balken an Gebäuden, der Stichbalken, Jan., Jap. (Sv. p.).
  62. trakǫ̑vje, n. coll. 1) die Bänder, das Bandwerk; — die Fransen, C.; — 2) der Bärlapp (lycopodium sp.), pod Pohorjem- Erj. (Torb.).
  63. trakúlja, f. der Bandwurm (taenia), Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  64. 1. trȃnča, f. ein öffentliches Gefängnis, Mur.; der Kerker, Guts.- Cig., C.; — prim. stsl. trątъ, der Kerker, Mik. (Et.).
  65. trȃnčati, -am, vb. impf. phantasieren (in Krankheiten), Cig., Notr.
  66. transportȇr, -rja, m. kotomer, der Transporteur.
  67. trantȃra, f. eine tölpelhafte Person, Mur.
  68. trantáti, -ȃm, vb. impf. verwirren, C.
  69. 1. trȃp, m. = trabje, C.
  70. 2. tràp, trápa, m. der Dummkopf, der Tölpel; — trape loviti, dumme Wege wandeln, zwecklos umhergehen, Kr.; menda ga vrag moti, da v taki zimi trape lovi po grmovju, Jurč.; — prim. 2. trep.
  71. trápa, f. 1) die Trappe, Mur.; die Zwergtrappe (otis tetrax), Frey. (F.); — 2) eine dumme Person; zaljubljene trape, LjZv.; — die Thorheit: t. iz njega gleda, Ravn.
  72. trapáriti, -ȃrim, vb. impf. faseln, irre reden, Cig.; — zwecklos herumgehen, Dol.
  73. trápast, adj. tölpisch, albern, dumm.
  74. trapáti, -ȃm, vb. impf. 1) närrisch, tölpelhaft sein, M.; malo trapa, er ist nicht recht bei Verstande, Gor.; — 2) herumirren, Cig., C.; — 3) narren, zum Besten haben: t. koga, Cig., Gor.- M., C.; (s komedijami) so kratkočasili, strašili in trapali izurjeni glumci preprosto ljudstvo, LjZv.; t. koga 1. dan aprila, Navr. (Let.).
  75. trȃpəc, -pca, m. ein dummer, einfältiger Kerl, Cig.
  76. trapēz, m. das Trapez, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  77. trapezoīd, m. das Trapezoid, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  78. trȃpež, m. der Dummkopf, der Tölpel, der Narr, Cig., C., Mik.
  79. trapìč, -íča, m. der Quäler, der Bedrücker, Jan.
  80. trapı̑łnica, f. die Marterkammer, Jan. (H.).
  81. trapílọ, n. 1) das Marterwerkzeug, die Folter, Cig., C., LjZv.; — 2) die Marter, Jan.
  82. trapīst, m. ein Mitglied des Trapistenordens, der Trapist.
  83. 1. trápiti, trȃpim, vb. impf. quälen, martern, Habd.- Mik., Mur., Cig. (T.), ogr.- C., Mik.; trapljen od nečistih duhov, Trub.; muke nas trapijo, C.; glad me trapi, C.; zob me je trapil vso noč, Kras- Erj. (Torb.); bolezen me trapi, Svet. (Rok.); svoje telo t., seinen Leib abtödten, kasteien, C.; svetci so svoje telo trapili, C.
  84. 2. trápiti, -im, vb. impf. 1) = trapati 3), zum Besten haben, narren, M., Gor.; — nalašč se trapi, er lässt sich zum Narren gebrauchen, V.-Cig.; — 2) närrisch sein, V.-Cig.
  85. trapı̑tva, f. die Marter, ogr.- Valj. (Rad).
  86. trapı̑vəc, -vca, m. der Marterer, Cig.
  87. trapížiti, -ı̑žim, vb. impf. närrisch sein, V.-Cig.
  88. trȃpkast, adj. dümmerlich, Cig.
  89. trȃpljenəc, -nca, m. der Gequälte, der Leidende, C.
  90. trȃpljenik, m. = trapljenec, C.
  91. trápljenje, n. das Martern, das Quälen, C., kajk.- Valj. (Rad); tudi trapljénje, kajk.- Valj. (Rad).
  92. trȃpnik, m. = trapni klin pri vozu, Hal.- C.; — prim. trap, f.
  93. trapǫ̑n, m. = slabo žganje, Ljub.
  94. trapọ̑st, f. die Albernheit, die Dummheit, die Thorheit, Mur., C.
  95. 2. tráta, f. der Rasenplatz, der Anger, der Rasen; — prim. srvn. tratte, bav. trat f. die Viehtrift, Mik. (Et.).
  96. trática, f. dem. 2. trata.
  97. trátina, f. der Rasen, der Anger, die Flur; pred kočo in na obe plati se je razgrinjala lepa tratina, Jurč.; mlajši so posedli na tratino, DSv.
  98. trátinica, f. dem. tratina, kajk.- Valj. (Rad).
  99. trátinščica, f. das Gänseblümchen (bellis perennis), Tuš. (R.).
  100. trátiti, -im, vb. impf. unnütz verwenden, vergeuden, verschwenden; denarje, čas t., tudi: t. s čim: z maslom trati.

   68.448 68.548 68.648 68.748 68.848 68.948 69.048 69.148 69.248 69.348  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA