Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (68.848-68.947)

  1. toplína, f. die Wärme, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); taka toplina je danes! es ist heute so warm! jvzhŠt.; — die Temperatur, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Jes.
  2. toplı̑ški, adj. Thermen-, Warmbad-; topliška voda, topliški zdravnik.
  3. toplíti, -ím, vb. impf. = greti, V.-Cig., C.; t. se = greti se, Levst. (Zb. sp.).
  4. toplję́nəc, -nca, m. der Ertrinkende, Jan. (H.).
  5. topljénje, n. das Schmelzen.
  6. topljìv, -íva, adj. schmelzbar, Cig.
  7. topljívost, f. die Schmelzbarkeit, Cig.
  8. toplǫ̑ča, f. = toplota, C., ogr.- Mik.
  9. toplokàz, -káza, m. das Thermoskop, Cig. (T.).
  10. toplokŕvən, -vna, adj. warmblütig, Mur., Cig., Jan.; — ( fig.) heißblütig, hitzig, ogr.- M., C.; cholerisch, Cig., Jan., Cig. (T.).
  11. toplokȓvnica, f. živali toplokrvnice, warmblütige Thiere, Cig.
  12. toplokȓvnik, m. der Choleriker, Cig.
  13. toplóta, f. die Wärme; žareča t., die strahlende Wärme, Cig. (T.); — tudi: toplọ̑ta.
  14. toplótən, -tna, adj. Wärme-; — warm; t. zrak, laue Luft, Cig., Jan.
  15. toplótnost, f. der Wärmezustand, Sen. (Fiz.).
  16. toplotovòd, -vǫ́da, m. die Wärmeleitung, Jan.
  17. toplotovǫ́dən, -dna, adj. wärmeleitend, Cig.
  18. toplotvòr, -tvǫ́ra, m. der Wärmeerzeuger, Jan. (H.).
  19. toplotvǫ́rən, -rna, adj. wärmebildend: toplotvorna živila, Erj. (Som.).
  20. topničár, -rja, m. = topnik, der Artillerist (tudi: topnı̑čar), Cig., Jan., nk.
  21. topník, m. der Artillerist, Cig., Vrt.; (po rus.).
  22. topočútən, -tna, adj. stumpfsinnig, grobsinnig, Cig.; fühllos, Zora.
  23. topoglȃvəc, -vca, m. der Schwachkopf.
  24. topogrāf, m. krajepisec, der Topograph.
  25. topokǫ́tən, -tna, adj. stumpfwinkelig, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  26. tópoł, -óla, m. die Pappel (populus), Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., Poh., Goriš.
  27. tópoł, -ǫ̑li, f. = topol m., Dol.; laška t., die Pyramidenpappel (populus pyramidalis), črna t., die Schwarzpappel (p. nigra), bela t., die Silberpappel (p. alba), Tuš. (R.).
  28. topóla, f. die Pappel, Cig.; — eine Pappel mit herabhangenden Ästen, Poh.
  29. topolik, m. der Pappelwald, BlKr.- DSv.
  30. topolína, f. neka trta, C., SlGor.- Erj. (Torb.); weißer Mehlweiß, Trumm.
  31. topolı̑vəc, -vca, m. der Kanonengießer, Jan.
  32. topǫ̑ljak, m. der Pappelwald, Cig.
  33. topólov, adj. Pappel-; t. les; — topolova zemlja = puhla, puhličasta zemlja, C.
  34. topólovəc, -vca, m. der Pappelwald, Nov.
  35. topólovina, f. 1) das Pappelholz, Cig., Jan.; — 2) topolovína, neka trta, Št.- Erj. (Torb.); der Mehlweiß, Vrtov. (Vin.).
  36. topólovka, f. 1) die Pappel, Cig.; — 2) neka užitna goba, posebno rada rastoča po topolovih gozdih, Mur., C.; — 3) der Pappelnblattkäfer (hrysomela populi), Erj. (Ž.).
  37. topolǫ̑vščica, f. = puhla zemlja, C.
  38. tópor, -óra, m. 1) = toporišče, der Axtstiel, der Hackenstiel, Jarn., Jan., Mik., Poh., Savinska dol.; dva topora dolga klada, Levst. (Rok.); — 2) die Axt, Mur., Mik.
  39. toporı̑ščar, -rja, m. der Stielmacher, Blc.-C.
  40. toporíšče, n. der Axtstiel; — der Stiel einer Haue, eines Ruders u. dgl., C.; — ima glavo na pravem toporišču = er hat den Kopf an rechter Stelle, Mur.; znam komu toporišče najti = ich weiß mit jemandem umzugehen, V.-Cig.
  41. topǫ̑rnik, m. der Stielmacher, C.
  42. toporòb, -rǫ́ba, adj. stumpfkantig, Cig. (T.), C.
  43. topọ̑st, f. die Stumpfheit; — die Stumpfsinnigkeit, die Blödheit; — die Gefühllosigkeit, die geistige Dumpfheit.
  44. topòt, -óta, m. das Gestampfe, das Getrampel; tópot, -óta, Kras, Erj. (Torb.).
  45. topotálọ, n. der Trampler, Cig.
  46. topotȃnje, n. das Stampfen, das Getrampel.
  47. topotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. stampfen, trampeln.
  48. topótniti, -ǫ̑tnem, vb. pf. stampfen, Bes., SlN.- C.
  49. topovína, f. das Kanonengut, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.).
  50. tòr, tǫ́ra, m. = trenje, die Reibung, Cig. (T.).
  51. tora, f. ein dummes Weib, SlGradec; — prim. nem. Thor.
  52. tǫ́rati, -am, vb. impf. 1) schwer tragen, Vod. (Izb. sp.); — schleppen, Z.; — 2) kränkeln, C., Z.
  53. tǫ̑rba, f. 1) die Riementasche, die Handtasche, die Reisetasche; — 2) der Maulkorb, Cig., nk.; — prim. madž. turba, tur. torba, Mik. (Et.).
  54. torbáčək, -čka, m. eine kleine Riementasche, BlKr.; — prim. hs. torbak, der Mantelsack, M., C.
  55. tǫ̑rbar, -rja, m. kdor torbe izdeluje, der Taschner.
  56. tǫ̑rbica, f. dem. torba; 1) das Täschchen; — 2) der Maulkorb, nk.
  57. tǫ̑rbič, m. = majhna torba, Hal.- C.
  58. tǫ̑rbičar, -rja, m. der Taschenkrebs, C.
  59. tǫ́re, adv. = torej, Mik.
  60. torẹ̑, adv. um diese Zeit: tore ko, sobald (toreko), Bes.
  61. 1. tǫ́rej, adv. deshalb, darum; — daher, also.
  62. 2. tórej, adv. von gleichem Werte, Gor., Dol.; tudi: torẹ̑j, za torẹ̑j (zatorẹ̀j): to vino ni torej kakor ono, Gor., Dol.
  63. tórək, -rka, m., pogl. vtorek.
  64. toríca, f. die Klette (lappa), Guts.- Cig., Mur., Jan.; die große Klette (lappa maior), Podkrnci- Erj. (Torb.); — das Labkraut (galium silvestre), Ponikve na Št. Vidski gori- Erj. (Torb.); — das Klebkraut (galium aparine), SlGor.- Erj. (Torb.), Josch; — das Waldstroh (galium mollugo), Josch; mrtva t., das Labkraut (galium verum), C.
  65. toríka, f. die Klette, Jan.; — prim. torica.
  66. torílast, adj. schalenförmig, schüsselförmig, Cig.
  67. toríłce, n. dem. torilo; das Schüsselchen, das Schälchen, Dict., Cig., M.; pos. lesena posodica za jedi, Svet. (Rok.), Ljub.; — die Schale bei der Wage, M.
  68. torı̑łnica, f. 1) (vaga) t., die Schalwage, Cig.; — 2) das Gedenkemein (omphalodes), C., Tuš. (B.).
  69. torílọ, n. eine hölzerne, halbkugelförmige Schüssel oder Schale; bes. die Schüssel, in welcher der Teig zum Laib geformt wird; die Backschüssel, Cig., Gor.; — die Käseform, Štrek.; — die Schale übhpt., Mur., Cig.; srebrno t., Ravn.; leseno t., Vod. (Izb. sp.); važno t., die Wagschale, Ravn.- Valj. (Rad).
  70. torílovəc, -vca, m. die Schildflechte, die Schüsselflechte (parmelia), Tuš. (B.).
  71. toríšče, n. die Stätte, die Stelle, Jan.; torišča nema, kamor bi glavo nagnil, C.; s torišča ne more, er kann nicht von der Stelle, C.; torišče, kjer je hram stal, Glas.; videl je mošnjo na torišču, kamor jo je bil položil, Vrt.; smrtno, bojno t., C.; našel je torišče, kjer se koplje kačec, Npr. ( vzhŠt.)- Kres; — der Bauplatz, C., Z.; — das Wasserbett, Celjska ok.- C., Svet. (Rok.).
  72. tóriti, tǫ́rim, vb. impf. verstreuen, verzetteln, Mur., Jan., Mik., vzhŠt.
  73. tǫ̑rka, f. bajeslovno žensko bitje, ki hodi po noči prest, če ni motvoz snet s kolovrata, C., M., Z.
  74. tōrkla, f. die Presse, Vrtov. (Vin.); — prim. it. torcolo, bav. torkel, f., C.
  75. tǫ̑rklja, f. 1) = torka, C., M.; — 2) psovka nerodni ženski, SlGor.- C.
  76. tōrkula, f. die Ölpresse, Mik.; — prim. torkla.
  77. tornīstər, -tra, m. telečjak, der Tornister.
  78. tōrtar, -rja, m. der Tortenbäcker, Cig.
  79. toška, adv. soeben, Drežnica ( Tolm.); — prim. točkar.
  80. tǫ́ta, f. = povesmo, Guts., Cig.
  81. tǫ̑ta, adv. = todtam, hierhin, Rož.- Kres, KrGora, vzhŠt., ogr.- C.
  82. 1. tǫ̑ti, pron. = ta, dieser, Št.- Cig., Mur., ogr.- C., Rož.- Kres, KrGora.
  83. tǫ̑tka, f. dem. tota; = povesmo, Kor.- C.
  84. tovar, m. 1) = tovor, C.; — 2) = osel, C., Ist.- Nov., C.
  85. tovȃrih, m. = tovariš, Guts. (Res.)- Mik.; (tovarh, Guts.).
  86. tovȃriš, m. 1) der Geselle, der Gefährte, der Genosse, der Kamerad, der Compagnon; — 2) der Brautführer; — 3) kozje ime, Podmelci- Erj. (Torb.).
  87. tovariševáti, -ȗjem, vb. impf. t. komu = za tovariša biti, Jurč.
  88. továrišiti se, -ȃrišim se, vb. impf. Umgang pflegen: t. se s kom, Cig., Jan., M., C.
  89. tovȃrištvọ, n. die Gesellschaft, die Genossenschaft; vzel nas bo k sebi v nebesko tovarištvo, Trub.; menili so, on je v tovarištvu, (= pri tovariših), Trub.; ti in tvoje tovarištvo, Jurč.; on se je v tovarištvo vdal, ž njim barke delati, Dalm.; t. imeti s kom, Krelj; z nikomer tovarištva ne držati, mit niemandem Gemeinschaft haben, Dalm.; zaiti v slabo t., Cv.; doma in v tovarištvu, ogr.- Valj. (Rad).
  90. továrna, f. die Fabrik, nk.; — prim. češ. tovarna, Warenlager, Fabrik.
  91. tovȃrnar, -rja, m. der Fabrikant, nk.
  92. tovȃrnik, m. = tovarnar, der Fabrikant, Bes., Vrt.
  93. tovȃruš, m. = tovariš, Meg., Habd.- Mik., Ev. (Rok.); (tudi: der Gemahl, kajk.- Valj. [Rad]).
  94. tovȃruštvọ, n. = tovarištvo, Meg., Dict., kajk.- Dalm., Schönl., Kast.
  95. tovę̑rna, f. = taberna, krčma, Trub., Krelj.
  96. tóvor, -óra, m. 1) die Saumlast; biba leze, biba ni, tovor nese, osel ni (= polž); na tovor (na tovoru), t. j. kot tovor, na tovorno žival naloženo prinesti kaj, Levst. (Zb. sp.); — die Last, die Ladung, die Fracht, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — 2) der Saumsattel, Habd.- Mik.
  97. tovórək, -rka, m. dem. tovor, eine kleine Saumlast.
  98. tovórən, -rna, adj. Saum-, Last-, tovǫ̑rna živina, tovorni konj; — tovorna pot, der Saumweg; — tovorna ladja, das Frachtschiff, tovorni vlak, der Lastenzug, nk.
  99. tovoríti, -ím, vb. impf. 1) auf Saumthieren Lasten fortschaffen; tovorili so blago na Kranjsko, LjZv.; Saumhandel betreiben; z vinom t.; — als Saumlast aufladen, aufpacken, Guts., Cig.; — 2) als Saumlast tragen: živina tovori ali na hrbtu nosi, Dict.; — tudi: tovóriti, -ǫ̑rim.
  100. tovorı̑vəc, -vca, m. das Saumthier: der Tragesel, Cig.; das Saumpferd, M.

   68.348 68.448 68.548 68.648 68.748 68.848 68.948 69.048 69.148 69.248  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA