Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (68.648-68.747)

  1. tláčiti, tlȃčim, vb. impf. 1) drücken, niederdrücken; mora ga tlači, der Alp drückt ihn; hineindrücken, stopfen; v vrečo kaj t.; t. se kam, sich irgendwo hineindrängen; (z nogami) t., treten; ilovico t.; zelje t., Kraut eintreten; grozdje t., Trauben austreten, keltern; — ne bode dolgo zemlje, trave tlačil = ne bode dolgo živel; — 2) bedrücken, unterdrücken; — z lakoto in žejo koga t. (plagen), Krelj.
  2. tlačı̑vəc, -vca, m. 1) der Treter, der Traubentreter; — 2) der Bedrücker, Cig.
  3. tlačník, m. der Unterdrücker, Slovan.
  4. 1. tlȃčnja, f. = tlaka, Mur., Cig., Mik. (Et.).
  5. 2. tlȃčnja, f. ( eig. das Austreten): der durch Austreten gewonnene Traubensaft: dati komu kaj od svoje mlačve in tlačnje, Ravn.
  6. tlȃčnjak, m. das Trittbrett, vzhŠt., kajk.- Valj. (Rad).
  7. tlàk, tláka, m. 1) festgestampfter Boden, das Estrich, das Straßenpflaster, das Trottoir, Guts., Mur., Cig., Jan., Levst. (Cest.), kajk.- Valj. (Rad), nk.; — 2) der Druck ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); zračni t., der Luftdruck, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Jes.; ( hs.).
  8. tláka, f. der Frohndienst, die Robot; tlako delati, na tlako iti, na tlaki biti; tlako delati komu, jemandem Robot leisten ( fig.); občinska t., die Naturalarbeitsleistungen, Levst. (Nauk, Cest.), Svet. (Rok.).
  9. tlȃkar, -rja, m. der Pflasterer, Cig.
  10. tlákati, tlȃkam, vb. impf. pflastern, C., nk.
  11. tlakováti, -ȗjem, vb. impf. = tlako delati, roboten, C.
  12. tlakovína, f. das Straßenpflastergeld, Cig., DZ.; die Pflastermaut, DZkr.
  13. tlápiti, -im, vb. impf. schwatzen, plappern, Habd.- Mik.; — hs.
  14. tlè, adv., nam. tu-le, Kr., Rez.- Kl.
  15. tlẹ́či, tółčem, vb. impf. = tolči.
  16. tlẹ̑nje, n. das Glimmen.
  17. tlèsk, tlę́ska, m. der Schnalzlaut; — der Klatsch, Jan.; vrže sulico po tleh z glasnim tleskom, Jurč., — das Schnippchen, der Schneller mit dem Finger, Cig.
  18. tléskati, tlę̑skam, vb. impf. mit der Zunge schnalzen; — klatschen, Jan., SlN.; tleskaje koga sprejeti, Glas.
  19. tléskniti, tlę̑sknem, vb. pf. mit der Zunge schnalzen; — klatschen, Jan.; petelin tleskne s perotnicama, Zv.; — einen (schallenden) Schlag versetzen, Dol.
  20. tleskòt, -óta, m. das Geklatsche, Jan.
  21. tlẹ́ti, tlím, vb. impf. glimmen; — od žalosti t., sich abgrämen, Cig.
  22. tlı̑nka, f. der Glimmstengel, die Cigarre, Cig., Nov., Glas, SlN.
  23. tnȃčək, -čka, m. ein Klotz, der sich nicht spalten lässt, ("knjaček") Št.- Valj. (Rad).
  24. tnálọ, n. 1) ein zum Holzhacken bestimmter Platz; der Holzplatz; slaba sekira še ni bila nikoli s tnala ukradena, Npreg.- Jan. (Slovn.); prostor pred hišo, ako ni ograjen, Kal- Erj. (Torb.); — 2) = hlod, na katerem drva cepijo in sekajo, der Hackblock.
  25. tnálovina, f. die mit vermoderten Holzabfällen gemischte Erde des Holzplatzes; tudi: tnalovína.
  26. tọ̀, conj. da, so (im Nachsatze): to bi bili reveži, če bi mutasti bili, Ravn.; kadar pride, to psuje, BlKr.- Levst. (M.); kar (kaj) dlje, to bolje, je länger, desto besser, Krelj.
  27. toāza, f. francoski seženj, die Toise, ( math.), Cig. (T.).
  28. tobȃčji, adj. Tabak-, Volk.- M.
  29. tobȃčnat, adj. mit Tabak verunreinigt: otare si tobačnati nos, Bes.
  30. tobák, m. 1) der Tabak; t. kaditi; = t. piti Kr.- Mur., Cig., Burg.; drobni t., der Schnupftabak, V.-Cig.; t. njuhati, Levst. (Nauk), nk.; — 2) divji t., die Tollkirsche (atropa belladonna), Josch; — tudi: tobȃk.
  31. tobȃkar, -rja, m. 1) der Tabakraucher; — 2) der Tabakverkäufer, der Trafikant; — 3) der Tabakschwärzer, der Tabakschmuggler, M., Slom.- C., Pjk. (Črt.), LjZv.
  32. tobakę̑ra, f. die Tabakdose, Kr.- Valj. (Rad); — prim. it. tabacchiera.
  33. tobę̑rna, f. = toverna, taberna, krčma, Dalm.- Valj. (Rad).
  34. tobernáti, -ȃm, vb. impf. = krčmariti, Valj. (Rad).
  35. tobółəc, -łca, m. 1) = oselnik, der Köcher des Mähers, C., Z., BlKr.- Mik.; — 2) = telečjak, der Tornister, Jan.; — der Beutel, Z.
  36. tobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf., C., Slom., Kres; pogl. topotati.
  37. tōca, f. 1) = mlad pes, das Hündchen (od it. tozzo, adj. dick und kurz, klein), Solkan- Erj. (Torb.); — 2) = mačka, toća Rez.- C.
  38. tòč, tǫ́ča, m. der Schub der Kugel im Kegelspiel, V.-Cig., Jan.
  39. točȃj, m. der Schenk, der Kellner, Mur., Cig., Jan., nk.; Točaj, le znova kupo mi napolni! Greg.; veliki t., der Obermundschenk, Ravn.
  40. točák, m. der Kater, Rez.- C.; — prim. toca 2).
  41. točȃłnik, m. = pretočnica 2), Valj. (Rad).
  42. 1. tǫ̑čar, -rja, m. tisti, komur je toča pobila, LjZv., Dol.
  43. 2. točár, -rja, m. = točaj, Jan., C., Bes.; — der Schenkwirt, Jan.
  44. 3. tóčən, -čna, adj. rund, kugelicht, M., C.
  45. tǫ́čica, f. dem. toca; das Kätzchen, Rez.- C.
  46. tóčiti, tǫ́čim, vb. impf. 1) fließen machen: vergießen; solze, kri t.; kri t. iz nosa, Nasenbluten haben, Guts.- Cig.; — ausschenken; vino, pivo t.; — lonec toči, der Topf rinnt, Mur.; sod toči, C.; — 2) laufen machen: rollen machen, wälzen: krogle, kamenje t.; A vsak drugače svojo kroglo toči, Levst. (Zb. sp.); t. se, rollen: okleno (= jekleno) zrnje se spredaj toči, Ravn. (Abc.); t. se črez kamen in brin, Jurč.; — drehen; kolo t., Cig.; nit t., Zwirn machen, C.; predivo t. (= sukati), C.
  47. točı̑vəc, -vca, m. der Schenk, Cig.
  48. tọ̀čkar, adv. neulich, gerade vorher, erst, Jan., ogr.- Mik., (iz: to či kar, Mik.).
  49. tǫ̑čnat, adj. vom Hagel beschädigt, Cig.; točnato grozdje, vino, Z.
  50. tǫ̑čnik, m. 1) vino od točnatega grozdja, Cig.; — 2) = 1. točar, komur je toča pobila, Dol.
  51. tǫ̑d, adv. auf diesem Wege, da herum, in dieser Gegend; tod pojdemo; tod je vse polno kač; — od tod (odtod), do tod (dotod).
  52. todà, conj. indessen, jedoch, allein; mala ptica prepelica, toda upeha konja in junaka, Jan. (Slovn.).
  53. tǫ̑daj, adv. = tod, Z.; od todaj = odtod, Dict.- Mik., Kast. (N. c.).
  54. 2. tọ̑di, adv. = otodi, soeben, gerade früher, kurz zuvor, Alas., Jan., Levst. (Sl. Spr.), Dol.; todi (izgovarjajo: tudi) sem vodo prinesla, Dobrepolje ( Dol.)- Erj. (Torb.).
  55. tǫ̑dik, adv. = tod, Jan., Danj.- Mik., Npes.-Vraz.
  56. tọ̑dinji, adj. kar je otodi bilo prineseno, storjeno itd., Svet. (Rok.); todinja voda = otodi prinesena voda, Tolm., Lašče- Erj. (Torb.).
  57. tǫ̑dkaj, adv. = tod, Mik., Erj. (Izb. sp.), LjZv.
  58. tòf, tǫ́fa, m. 1) der Tuff, Litija; — 2) der Mühlstein für feines Mehl: mleti na t., Z.
  59. tófant, m. = tafet, Cig.
  60. tófet, m. (tudi: tófent) = tafet, Jan.
  61. tófiti, tǫ̑fim, vb. pf. = čofniti, schlagen, Gor.
  62. tǫ̑g, tǫ́ga, adj. 1) straff, steif, starr, Guts., Jarn., Mur., Kor.- Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Koborid ( Goriš.), Kor.- Erj. (Torb.); togo hoditi po prstih, Telov.; — iti v tog ( nam. v togo?) = počasi iti, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) fest, stark: t. remen, toge niti, tog človek (ein Mensch von festem Körperbau), Jarn.- Kres III. 476.; togo zvezati, fest zusammenbinden, Jarn. (Sadj.).
  63. 1. tǫ́ga, f. 1) die Trägheit, Mik., UčT.; v togo se podati, träge werden, C., Z., UčT.; — 2) die Beschwerlichkeit, die Verdrießlichkeit, Habd.- Mik.; — 3) die Schwermuth, C.; — die Traurigkeit, kajk.- Dalm., Rez.- Baud., nk.; ( prim. tuga).
  64. 2. tōga, f. starorimska vrhnja obleka, die Toga.
  65. togonòg, -nǫ́ga, adj. mit steifen Füßen: t. teči, Telov.
  66. togọ̑st, f. die Steifheit, die Starrheit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  67. togóta, f. 1) heftiger Zorn, die Zornwuth; — 2) die Fraisen, C.; — neka bolezen drobnice, božjasti podobna: kozo je togota zlomila, Mik.; die Fallsucht, Strp.
  68. togotáti se, -ȃm se, vb. impf. trauern, Rez.- C.
  69. togótən, -tna, adj. zornig; togotna sreča, Preš.; — zornmüthig, heftig.
  70. togotíti, -ím, vb. impf. erzürnen, in heftigen Zorn bringen; — t. se, zürnen, sich ärgern.
  71. togotljìv, -íva, adj. zornmüthig, jähzornig.
  72. togotljívost, f. die Zornmüthigkeit.
  73. togȏtnež, m. der Zornmüthige.
  74. togȏtnica, f. die Zornmüthige.
  75. togȏtnik, m. 1) der Zornmüthige; — 2) der Kampfhahn (machetes pugnax), Cig., Erj. (Ž.).
  76. togótnost, f. die Zornmüthigkeit; — norska togotnost = besnost, Lampe (D.).
  77. togotováti se, -ȗjem se, vb. impf. = togotiti se, Preš.
  78. togováti, -ȗjem, vb. impf. trauern, C., nk.; (po hs. tugovati).
  79. togovína, f. = prva moka, das Kraftmehl, Št.- Cig., DZ.
  80. togovı̑t, adj. kummervoll, C.; — wehmüthig, kläglich, C.
  81. tǫ́həl, -hla, adj. muffig, verdorben (o moki, kostanju itd.), Mariborska ok.- C.; tohlo žito, C.; tohlo (tuhlo) meso, faulendes Fleisch, Cig.
  82. tohljȃd, f. etwas Dumpfiges, Muffiges, (tuh-) Fr.- C.
  83. tohljìv, -íva, adj. dumpfig, muffig, (tuh-) Cig.
  84. 1. tohnẹ́ti, -ím, vb. impf. modern, C.; mrtveci tohnijo (tuhnijo) in prhnijo, Danj.- C.; — muffig werden, Jan., C.; — dumpfig riechen (tuh-) Cig.
  85. 2. tohnẹ́ti, -ẹ̑jem, vb. impf. schlecht brennen, glimmen, im Verlöschen begriffen sein, (tuh-) vzhŠt.- C.
  86. 1. tǫ́hniti, tǫ̑hnem, vb. impf. 1) dumpfig, muffig werden, Rez.- C.; — 2) faul riechen, (tuh-) Cig.
  87. 2. tǫ́hniti, tǫ̑hnem, vb. impf. glimmen, im Verlöschen begriffen sein, (tuh-) vzhŠt.- C.
  88. tǫ̑je, adv. za toje, von gleicher Größe, von gleichem Werte, Gor.; letina je za (en) toje kakor lani, Idrija.
  89. 1. tòk, tǫ́ka, m. das Fließen, der Fluss, die Strömung, der Strom, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Trub.- M., Rez.- Kl., nk.; Megla gre okrog Liki cmrčni tok, Danj. (Posv. p.); morski t., die Meeresströmung, Cig. (T.), Jes.; galvanski t., der galvanische Strom, Sen. (Fiz.); krvni t., der Blutfluss, Mur.; — beli, črni t. (bolezen), weißer, schwarzer Fluss, Cig., Jan., C.
  90. 2. tòk, tǫ́ka, m. 1) das Futteral, Dict., Mur., Cig., Jan., Prip.- Mik., Žnid.; toki za pištole ob sedlu, die Pistolenholfter, Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.); — der Köcher, M.; — das Etui, DZ.; — das Uhrgehäufe, Dol.; — eine Hülse, ogr.- C.; — die Tasche (an einem Kleidungsstücke), C., BlKr.; — 3) neka riba: der Dickfisch, Cig., C., (huso), Habd.- Mik.
  91. tǫ́kati, -am, vb. impf. neka igra z leščniki, Senožeče ( Notr.).
  92. tokȃva, f. die Bergschlucht, Cig., Jan.; v tokavah, in den Klüften, Met.; pečine puščajo stisnjeni tokavi mestoma le dva, tri korake širine, LjZv.
  93. tokotr̀g, -tŕga, m. der Stromunterbrecher ( phys.), Cig. (T.).
  94. toláč, m., nam. talač, Erj. (Torb.).
  95. tǫ́lar, -rja, m. der Thaler.
  96. tolȃž, m. = tolažba, Mur., Cig., Jan., Ravn., Slom.
  97. tolȃžək, -žka, m. der Trostgrund, V.-Cig., Jan.; notranji tolažki, Škrb.
  98. tolažilọ, n. das Beruhigungsmittel; — der Trost, die Tröstung.
  99. tolažı̑telj, m. der Tröster, nk.
  100. tolážiti, -ȃžim, vb. impf. trösten; žalostnega človeka t.; — beruhigen, besänftigen, stillen; žejo t., den Durst stillen; srd t., den Zorn besänftigen, Trub.- M.

   68.148 68.248 68.348 68.448 68.548 68.648 68.748 68.848 68.948 69.048  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA