Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (68.548-68.647)

  1. tı̑njəc, -njca, m. der Glimmer, Cig. (T.), C.
  2. tinktūra, f. izvleček, razmok, die Tinctur.
  3. tı̑ntast, adj. tintenartig, tinticht; — mit Tinte bekleckst.
  4. tintína, f. die Maultrommel, Rez.- C.
  5. tintínati, -ı̑nam, vb. impf. auf der Maultrommel spielen, Rez.- C.
  6. tı̑ntnik, m. das Tintenfass, Cig., Jan., Slom.- C., nk.
  7. 1. tı̑p, m. der Tastsinn, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.), Žnid.
  8. 2. tīp, m. značilna oblika, der Typus; — tipi = tiskarske črke, Typen.
  9. tipáč, m. der Betaster, Cig.
  10. típati, tı̑pam, -pljem, vb. impf. 1) tasten, befühlen; — 2) t. piskre, irdene Töpfe mit freier Hand verfertigen, Rib.
  11. tı̑pkati, -am, vb. impf. tasten, Cig.
  12. típniti, tı̑pnem, vb. pf. leicht betasten, betupfen, Cig.
  13. tipogrāf, m. tiskar, der Typograph.
  14. 1. tı̑r, tı̑ra, tirȗ, m. die Spur, Mik.; ni sledu ne tiru po kaki reči, es ist spurlos verschwunden, M., Vrtov. (Vin.); konjski t., die Fährte eines Pferdes, Cig.; živinski t., der Viehweg, V.-Cig.; — die Radspur, das Geleise; kolo po tiru teče; v tir spraviti kako reč, eine Sache in den rechten Gang, ins Geleise bringen, nk.; — der Fußpfad, Cig., Jan., C.; — die Schneebahn; tir delati po snegu s plugom; — skrli položene ob hišah, das Trottoir, Ip.- Erj. (Torb.).
  15. 2. tı̑r, m. der Trieb, C., Zora; der Instinct, C.
  16. 3. tìr, tíra, m. der Raum im Thurm, wo die Glocken hangen, Rib.- Mik. (Et.); Drobna ptica v tir zleti, Npes.-K.
  17. 4. tı̑r, m. der Zank, der Streit, Jan., Gor.; — prim. it. tira, isto.
  18. tı̑r, -ı̑, f. ein getretener Pfad im Schnee, die Schneebahn, vzhŠt.
  19. tirān, m. trinog, der Tyrann.
  20. tı̑rati, -am, vb. impf. 1) einhertreiben; ovce t., da teko, BlKr.; konje t., jvzhŠt.; tatove tirajo v mesto; hudodelnika pred sodnika t., — pravde t., Processe führen, C.; — 2) t. se = goniti se, brunften, läufig sein: ovce se tirajo, BlKr.
  21. tírati se, -am se, vb. impf. zanken, Gor.; — prim. 4. tir.
  22. tı̑ravəc, -vca, m. der Treiber, Mur.
  23. tı̑rina, f. coll. die Heublumenbrösel, ("tirna") Z., C., jvzhŠt.; tudi pl. tirine, jvzhŠt.
  24. tíriti, -im, vb. impf. = tir delati po snegu, eine Schneebahn machen, Mur., Zora, vzhŠt.
  25. tı̑rjati, -am, vb. impf. = terjati.
  26. tı̑rje, n. 1) Heuicht, Jan. (H.); — 2) ostanki osnove, na katere tkalec druge niti privezuje, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — (tirji, m. pl. das Kettenende des Gewebes, Plužna pri Bolcu- Erj. [Torb.]).
  27. tı̑rnik, m. = kruh od mešanega žita, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
  28. tı̑rnjak, m. Brot aus Speltweizenmehl, Štrek.
  29. tı̑s, m. die Eibe (taxus), Mur., Cig., Jan., C., Rib.- Mik.
  30. tísina, f. das Eibenholz, M., Z.
  31. tı̑sje, n. coll. die Eibenbäume, der Eibenwald, Jan.
  32. tı̑sk, m. 1) der Druck: vodni t., Cig.; — 2) der Druck (von Büchern u. dgl.), Mur., Cig., Jan., nk.
  33. tiskȃłnica, f. die Druckerpresse, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — t. za tkanino, die Zeugdruckmaschine, DZ.
  34. tískanje, n. das Drucken (von Büchern u. dgl.), Mur., Cig., Jan., nk.
  35. tiskár, -rja, m. der Buchdrucker, Mur., Cig., Jan., nk.
  36. tískati, -am, vb. impf. 1) (Bücher u. dgl.) drucken, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) drängen, t. se, sich drängen: ljudstvo se je k njemu tiskalo, C.
  37. tiskopìs, -písa, m. = tiskovina, die Druckschrift, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  38. tiskǫ́vən, -vna, adj. Druck-, Press-: tiskovna pomota, der Druckfehler, tiskovno društvo, der Pressverein, nk.; tiskovne pravde, Pressprocesse, Levst. (Zb. sp.).
  39. tisǫ́č, num. tausend, Cig., Jan., nk.; (tisuč, Mur., Trub.); nav. indecl., Mik. (V. Gr. III. 138.); dva (dve) tisoč, tri tisoč, nk.; (tudi: tisoč, m.: prvi trije tisoči prvega zvezka, v sto tisočih izvodov, Škrab. [Cv.]; tisoč, f., več tisoči, sto tisoči goldinarjev, LjZv.); — naglaša se tudi: tı̑soč.
  40. tisǫ́ča, f. das Tausend, M., nk.; — prim. stsl. tysąšta.
  41. tisočák, m. die Tausendguldennote, nk.
  42. tisočę̑r, num. tausenderlei, Cig., Jan., nk.
  43. tisočı̑nski, adj. = tisočninski, tausendtheilig: tisočinsko merilo, tausendtheiliger Maßstab, Cel. (Geom.).
  44. tı̑sočkrat, adv. tausendmal, Cig., Jan., nk.
  45. tı̑sočkratən, -tna, adj. tausendmalig, Cig., Jan., nk.
  46. tisočlẹ̑tnica, f. tausendjähriges Jubiläum, Jan., C., nk.
  47. tisǫ́čni, -čna, num. der tausendste, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Sl. Spr.); po stsl.
  48. tisǫ̑čnik, m. 1) ein Befehlshaber über tausend Mann, Cig.; — 2) tisočak, Jan. (H.).
  49. tísovəc, -vca, m. der Eibenbaum, Cig.
  50. tísovje, n. coll. die Eibenbäume; der Eibenwald, Cig., Jan.
  51. tı̑stec, adv. od tistec, von dort, na vzhodu- Mik.
  52. tı̑sti, pron. derselbe, derjenige; tisti, kateri (ki) —; tisto, kar praviš, bomo že naredili; — ravno t., ebenderselbe; dieser, jener (na drugo in tretjo osebo kažoč): tista tvoja, njegova ošabnost.
  53. tı̑stikrat, adv. damals.
  54. tı̑stod, adv. dort herum, dort durch, Cig.; tistod so šli, auf jenem Wege, jvzhŠt.
  55. tı̑š, -ı̑, f. die Stille: v hramu nastane tiš, LjZv.
  56. tíšati, tı̑šam, vb. impf. = molčati, still sein, Blc.-C., Drežnica, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  57. tı̑šč, m. der Druck, Mur., Jan., C., Dol.; — der Drang, Jan.; scalni t., der Harndrang, Mur.; — die Nothdurft, C.
  58. tiščáłən, -łna, adj. drückend, Druck-: tiščȃłna moč, die Druckkraft, Cig.
  59. tíščati, -ím, vb. impf. 1) drücken; vrata t., die Thüre zugedrückt halten; t. koga ob steno, ob tla (k tlom); denar t. (nicht gerne hergeben); obutel, obleka me tišči; — tišči me v želodcu, v prsih; — tišči me na potrebo, es drängt mich zur Nothdurft; — njega krajcar tišči (= ne more ga obdržati, nego hitro ga potroši); — pest t., die Faust geschlossen halten; — pene t. (o človeku, psu), schäumen, Lašče- Levst. (Rok.); slino tišči bolna žival, Levst. (Nauk); — svojo t., seine Behauptung aufrecht zu erhalten suchen; — 2) t. kam. sich irgendwohin drängen; kri mi tišči v glavo; muhe (Launen) nam v glavo tišče, Jap. (Prid.); t. v koga, in jemanden dringen, ihm anliegen, ihn unaufhörlich belästigen; tako dolgo vanj tišči, da mora vzeti, Ravn.- Valj. (Rad); tišči v moje posestvo, er behelligt mich in meinem Besitz, Dol.; — 3) t. se česa, hart, knapp an etwas sein, anliegen; obleka se me tišči; hiša se hiše tišči, ein Haus steht neben dem andern; t. se peči, immer beim Ofen sein; — t. se koga, sich an jemanden klammern; ne hodite od matere, tiščite se matere! Jsvkr.
  60. tiščȃvəc, -vca, m. der Dränger, Cig., Jan.
  61. tiščȃvka, f. 1) konjska bolezen (kadar konj tišči z glavo v jasli ali v steno), der Koller, der Dummkoller, Cig., Jan., Nov., DZ., Burg. (Rok.), Strp.; — 2) eine zudringliche Person, Gor.
  62. tiščȃvkast, adj. mit dem Dummkoller behaftet, Nov.- C.
  63. tiščı̑n, m. der Dränger, ein zudringlicher Mensch, Cig., M.
  64. titrováti, -ȗjem, vb. impf. die Maßanalyse vornehmen, titrieren ( chem.), Cig. (T.).
  65. tı̑vra, f. ime nekega ženskega straha, s katerim plašijo otroke, da jih pobere, ako ne bodo pridni, Avber na Krasu- Erj. (Torb.).
  66. tjà, adv. dorthin, Trub., Dalm., Boh., Levst. (Zb. sp.), nk.; sem in tja, Krelj.
  67. tjàka, adv. = tja, Trub.- Mik.
  68. tjẹ́dən, -dna, m. = teden, C., Dalm.; tudi: tjẹ̑dən, Dol.; ( prim. Cv. VII. 3., DSv. IV. 80.).
  69. tjulẹ̀nj, -ẹnjà, m. der Seehund (phoca vitulina), Cv. III. 7.; — rus.
  70. tjulẹ́nji, adj. vom Seehund, Cv.; — rus.
  71. tkáč, m. = tkalec, der Weber, Mur., Mik.
  72. tkałčevȃnje, n. die Betreibung des Weberhandwerkes, M.
  73. tkałčeváti, -ȗjem, vb. impf. das Weberhandwerk betreiben, Jarn.- Cig., M.
  74. tkałčíca, f. die Weberin, Habd.- Mik., Jan.
  75. tkȃłčič, m. dem. tkalec; ein kleiner Weber, Cig.; mladi t., C.; der Weberssohn, M.
  76. tkȃłčina, f. = tkalščina, Mur.
  77. tkȃłčji, adj. des Webers, Weber-, Meg., M.; tkalčje vratilo, der Weberbaum, Dict., Habd.- Mik., Dalm., Kast.
  78. tkȃłəc, -łca, m. 1) der Weber; — 2) družbeni t., der Webervogel (ploceus socius), Erj. (Ž.).
  79. tkȃłnica, f. 1) die Weberstube, Cig., C.; — 2) die Webemaschine, DZ.
  80. tkálọ, n. der Webstuhl, Kremp.- C.
  81. tkȃłščina, f. der Weberlohn, Mur., Cig., Jan., Ravn. (Abc.).
  82. tkánica, f. 1) ein gewobener Gürtel, Habd.- Mik.; nav. rdeč ali pisan ženski pas, BlKr.; — 2) der Regenbogen, ogr.- C.
  83. tkanína, f. das Gewebe; der Zeug; — das Zellgewebe: živčevna t., das Nervengewebe, tenčična t., das Epithelgewebe, vezna t., das Gewebe der Bindesubstanz, Erj. (Som.).
  84. tkanı̑nar, -rja, m. 1) der Zeugkrämer, Cig.; — 2) der Zeugweber, Cig.
  85. tkaninotìsk, -tíska, m. der Zeugdruck, Jan. (H.).
  86. tkȃnje, n. 1) das Weben; — 2) das Gewebe, Mur., Cig., Jan.
  87. tkáti, tkȃm, tčèm, (təčèm, tkèm), vb. impf. weben; ( praes. nav. tkèm; tkȃm, Jarn., Mur., Jan., Ravn., Met., Mik.; tkàm, na vzhodu- Valj. [Rad]); təkȃm, Lašče- Erj. [Torb.], tčèm, Plužna- Erj. [Torb.]; tčę̑m, ogr.- Valj. [Rad]; təčèm, Npes.-K., Gor.- Valj. [Rad].
  88. tlȃč, m. der Druck, ogr.- Valj. (Rad).
  89. tlačák, m. das Trittbrett beim Spinnrad, vzhŠt.
  90. tlačàn, -ána, m. der Frohnarbeiter, der Frohnbauer.
  91. tlačaníca, f. = tlačanka, Mur.
  92. tlačániti, -ȃnim, vb. impf. Frohndienste leisten, roboten, Cig., Jan., Jurč., LjZv., Navr. (Let.).
  93. tlačȃnski, adj. 1) die Frohnarbeiter betreffend, Frohn-; tlačansko delo; — 2) sclavisch, mechanisch, Cig., Jan., Cig. (T.); — tlačansko delo, eine oberflächliche Arbeit, Lašče- Levst. (Rok.).
  94. tlačár, -rja, m. kdor tlači zelje, grozdje, der Treter, V.-Cig., Notr.
  95. tlȃčej, m. ein langsamer Mensch, Jarn.
  96. tlȃčək, -čka, m. der Quirl, Sv. Peter- Erj. (Torb.).
  97. tlačíłən, -łna, adj. Druck-: tlačı̑łna tromba, die Druckpumpe, Cig.
  98. tlačı̑łnica, f. 1) das Kelterhaus, die Kelter, Cig., Jan.; — 2) = stiskalnica, die Pressmaschine, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  99. tlačílọ, n. 1) ein Mittel zum Stopfen: z. B. der Pfeifenstopfer, Cig.; — 2) = tlačenje, das Treten, die Tretarbeit (bei Trauben, Kraut), jvzhŠt.; — 3) = stiskalnica, die Kelterpresse, Cig.
  100. tlačı̑telj, m. der Bedrücker, nk.

   68.048 68.148 68.248 68.348 68.448 68.548 68.648 68.748 68.848 68.948  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA