Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (68.448-68.547)

  1. tə̀šč, təščà, adj. 1) leer, C.; tešča ajda je tista, ki nima polnega zrnja, Plužna- Erj. (Torb.); tešča pšenica, Svet. (Rok.); t. biti česa, frei, rein von etwas sein, C.; — 2) leer im Magen, nüchtern (kdor ni še nič jedel in pil kateri dan); danes sem še tešč; — na təščè, auf nüchternen Magen; na tešče vino piti; — tešče sline pljuvati, Npes.- Jan. (Slovn.).
  2. təščína, f. die Weiche am Körper, Dol.
  3. tẹ́ščiti, -im, vb. impf. pressen, Vrt.; mošt je teščen (= prešan), Erj. (Torb.); t. sladko vince, Levst. (Zb. sp.); — prim. tesk 2).
  4. tẹščnják, m. das Gedränge (tešnjak), Dol.- Mik.
  5. təščnọ̑st, f. die Nüchternheit, Mur., Cig., Jan.
  6. tẹšílọ, n. das Besänftigungsmittel, Jan.; der Trost, nk.; Kdor je nesrečen, upa vsak tešila, Str.
  7. tẹšı̑telj, m. der Tröster, Jan., nk.
  8. tẹ́šiti, tẹ̑šim, vb. impf. beschwichtigen, stillen, Cig., Jan.; Marija je Jožefa tešila, Npes.- Pjk. (Črt.); otroka t., Dol.; — trösten, Jan., nk.
  9. téta, f. 1) die Mutterschwester, Meg., Alas.; die Vatersschwester, Vod. sp.; die Tante, die Muhme übhpt.; — 2) die Brautmutter; za teto biti kateri nevesti; — 3) teto imenujejo vsako nesorodno zakonsko ženo, pos. če nima otrok, Zv., Gor. i. dr.; — 4) kačja teta, die Bandassel (scolopendra sp.), Kras- Erj. (Torb.), Ip.; — teta kača (scutigera coleopterarum), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  10. tȇtčək, -čəka, m. der Vetter, vzhŠt.- C.
  11. tetčı̑čna, f. = mojega tetca hči, Valj. (Rad).
  12. tȇtəc, -tca, m. = moje tete mož, Z., BlKr.
  13. tę́ti, -tnèm, vb. impf. hacken, Levst. (Slovn.); beißen, Jarn.; — nav. le s predponami.
  14. tética, f. dem. teta.
  15. tétič, m. = moje tete sin, Meg., C., Z., BlKr.; = mojega tetca sin, BlKr.; — tudi: tetìč, -íča.
  16. tetı̑čna, f. = tetina hči, Meg., C.
  17. tetı̑čnik, m. das Geschwisterkind, Mur.
  18. tétina, f. = moje tete hči, Bolc- Erj. (Torb.), BlKr.; — = mojega tetca hči, BlKr.
  19. tetı̑v, f. = tetiva, Jan., Rib.- Mik., nk.
  20. tetíva, f. die Bogensehne, Meg., Dict., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., Trub., ogr.- Mik.; svoje strele na tetivo polagajo, Dalm.; — die Sehne ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); tetive, die Knochenbänder, Cig.
  21. tetívən, -vna, adj. Sehnen-: tetı̑vni mnogokotnik, das Sehnenvieleck, Cel. (Geom.); tetivno merilo, der Chordenmaßstab, Cig. (T.).
  22. tȇtka, f. dem. teta; die Tante.
  23. tȇtkati, -am, vb. impf. Tante nennen: tetkal jo je, Cig.
  24. tetraēdər, -dra, m. četverec, das Tetraeder.
  25. tetragōn, m. četveroogelnik, das Tetragon.
  26. tetralogı̑ja, f. štiri skupaj spadajoče dramatične igre, die Tetralogie.
  27. tetrẹ̑v, m. der Fasan (phasianus), Erj. (Ž.); (po drugih slov. jez.).
  28. tevljáti, -ȃm, vb. impf. lallen wie ein Kind, Gor.; — ungereimtes Zeug sprechen, plappern: stare ženice rade tevljajo, Gor.
  29. tę̑vsati, -am, vb. impf. = kresati, krevsati: zdaj bom moral tako dalje sam tevsati, Jurč.
  30. 1. tę́za, f. 1) die Folter, die Tortur, Cig., Jan.; — 2) die Folterbank: na tezo razpeti, ZgD.; na tezo dejati, Cig., Jan.; — das Reck, DZ.; — 3) die Anfechtung, die Lust, Mur., Mik.
  31. 2. tēza, f. spust, die Thesis (metr.), stavek, die These ( phil.), Cig. (T.).
  32. tezȃj, m. der Zug ( z. B. mit der Feder), C., Z.
  33. tezȃłnik, m. der Radehaken der Schmiede, Cig.; — natezalnik.
  34. tezálọ, n. ein Werkzeug zum Strecken, die Strecke, Jan.
  35. tę́zati, -zam, -žem, vb. impf. ziehen, recken, Mur., Jan.; bei den Haaren ziehen, Mur., vzhŠt.; teže me (pri česanju), V.-Cig.; lasi in brado t., Dalm.; Gospoda Boga bijejo, težejo, Trub.; težeta in bijeta se, sie raufen und schlagen sich, Krelj; malo jih je v takem zakonu, v katerem bi se ne kregali, ne tezali ino ne bili, Dalm.; — foltern, Jan., M., Burg. (Rok.); — besede t., im Reden die Worte ziehen, V.-Cig.; — anfechten, Mur., Mik.
  36. tę́ža, f. die Schwere, das Gewicht; pod težo bremena omagati; to ti nikakršna teža! — eine große Masse: prijatelj več velja, kakor teža zlata in srebra, Slom.
  37. težák, m. 1) der Taglöhner; danes imamo težake; — 2) das Gewicht an der Wanduhr, Polj.
  38. težakováti, -ȗjem, vb. impf. Taglöhnerdienste leisten, als Taglöhner leben, Bes.
  39. težálọ, n. dasjenige, womit man etwas beschwert, das Gewicht: zelje mora imeti težalo, vzhŠt.- C.; t. pri uri, vzhŠt.
  40. tę́žati, tę̑žam, vb. impf. t. koga, auf jemandem lasten, Cig.; butare jo bodo tako težale, da bode pešala, Škrinj.
  41. težȃva, f. die Schwierigkeit, die Beschwerlichkeit; s težavo, mit Mühe, schwer; brez težave, mühelos; — die Mühseligkeit; vsak ima svoje težave; — die Beschwerde; porodne težave, die Geburtswehen; smrtne težave, die Todesnoth; — težave me obhajajo, es ist mir übel, unwohl; težava mi je, es ist mir übel, Kras.
  42. težáviti, -ȃvim, vb. impf. belästigen, plagen, Mur., Cig., Jan., C.; — beschwerlich sein, zur Last fallen: to mi težavi, vzhŠt.- C.
  43. težávnost, f. die Beschwerlichkeit, die Schwierigkeit; — die Mühseligkeit.
  44. težčáti se, -ȃ se, vb. impf. težča se mi, es beliebt mir nicht, Dol.- Mik.
  45. težčíca, f. = težava, die Schwere (des Kopfes), die Eingenommenheit, Valj. (Rad).
  46. tę̑žəc, -žca, m. der Schwerspat, der Baryt, Bleiw.- Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.).
  47. téžək, (težȃk), -žka, adj. 1) von großem Gewicht, schwer; t. kakor svinec; — ( pren.) težka jed, težke sanje, težka ječa; težko mi je, težko mi prihaja, es ist, wird mir übel; — 2) schwer zu machen, schwierig; težko delo; težko nesti; težko dihati; — težko je, krivico voljno trpeti; — iz težka, s težka (stę̑žka), schwer, mit Mühe; s težka se hraniti, Levst. (Nauk); s težka ga stane, es kommt ihm schwer an, Trub., Dalm.; — 3) težka je, sie ist schwanger, C., Z., Lašče; — 4) lästig, unverdaulich; zelo t. je; — 5) težko, schwerlich; težko bo kaj iz tega; = težko da: težko da pride = težko če pride, jvzhŠt.; težko če ne, höchstwahrscheinlich, jvzhŠt.; — compar. tę̑žji; adv. težje, nav. teže.
  48. tę́žən, -žna, adj. 1) Gewichts-: tę̑žna stopnja, DZ.; — 2) schwer, Mur., Sen. (Fiz.), Dol.; — schwierig, Kremp.- C.
  49. tę́ževəc, -vca, m. = težec, Cig.
  50. teževı̑t, adj. von bedeutendem Gewicht, Levst. (Zb. sp.).
  51. težílọ, n. die Beschwerung, Cig.; — das Gewicht, Jan.; z. B. das Uhrgewicht, M.
  52. težína, f. 1) die Schwere, Guts.- Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); — das Schrot (der Münzen), Cig. (T.); — 2) der Ballast, Cig., Jan., DZ.; — 3) die Schwierigkeit, ogr.- C.
  53. težíti, -ím, vb. impf. 1) beschweren, schwer drücken; — Beschwerden machen, belästigen; vest me teži; to mi srce teži; grehi me težijo, Kast. (Rož.), M.; —2) schwer lasten, Mur.; wuchten, Cig.; — wiegen: ena beseda teži in vleče en cent, Trub.; kolikor teži čeber vode, toliko teži 800 čebrov zraka, Vrtov.; — 3) streben, Cig. (T.), nk.; ( hs.).
  54. tę̑žkati, -am, vb. impf. mit der Hand das Gewicht prüfen, wägen, Jan., M., Dol.; — t. grehe, die Sünden abwägen, LjZv.
  55. težkóba, f. die Bedrängnis, Jan.; — die Mühsamkeit, Cig.
  56. težkǫ̑ča, f. die Schwere, Mur.; — die Schwierigkeit, die Beschwerde, Dict., Mur., C., Mik., Dalm., nk.
  57. težkǫ̑čən, -čna, adj. schwierig, beschwerlich, Mur.
  58. težkokŕvən, -vna, adj. schwerblütig, melancholisch, Cig. (T.), M.
  59. težkonòg, -nǫ́ga, adj. schwerfüßig, schwerfällig, Mik.
  60. težkosǫ́pən, -pna, adj. schwer athmend, Hip.- C.
  61. thọ̑r, -rja, m. der Iltis, Mur., Jan., Volk., Danj.- Valj. (Rad); — prim. dehor.
  62. tı̑blati, -am, vb. impf. bügeln, Mur., vzhŠt.- C.
  63. tı̑blọ, n. das Bügeleisen, bes. das Schneiderbügeleisen, Mur., vzhŠt.- C.; -— prim. tegla.
  64. tìč, tíča, m., pogl. ptič.
  65. tíčati, -ím, vb. impf. stecken; klin trdo tiči v steni; ključ tiči v vratih; tvoje strele v meni tiče, Dalm.; doma, v krčmi t.; pri (v) knjigah t., bei den Büchern sitzen; v dolgovih t., in Schulden stecken; v revah in nadlogah t.; v tem grmu tiči zajec = da liegt der Hund begraben.
  66. tičı̑n, m. einer, der es bei keiner Arbeit weiter bringt, Polj.; der Säumige, Z.
  67. tīfon, m. neki vihar: der Typhon.
  68. tīgər, -gra, m. 1) der Tiger (felis tigris); — 2) goveje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  69. tīgra, f. 1) das Tigerweibchen; — 2) goveje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  70. tīgrov, adj. vom Tiger, Tiger-, Jan.
  71. tı̑h, tíha, adj. still; tiha noč; tiho govoriti; tiho bodi! schweig! — t. človek, ein stiller, eingezogener Mensch; tiha nedelja, der fünfte Sonntag in der Fasten; na tihem, im stillen; na tihem priti; s tiha, im stillen, Prip.- Mik.; = s tihega, BlKr.- Mik.
  72. tı̑həc, -hca, m. = zlobnjak, die Fraisen, C., Z.
  73. tı̑hnica, f., Jan., Slom., pogl. soglasnik.
  74. tı̑hnik, m., Jan., C., pogl. soglasnik.
  75. tihǫ̑ča, f. die Stille, Z., Mik.
  76. tihohòd, -hǫ́da, m. das Faulthier, Cig., M., Nov.- C.
  77. tihotȃpəc, -pca, m. 1) der Schleicher, V.-Cig.; — 2) der Schleichhändler, der Schmuggler, Cig., Jan., nk.; — 3) = tat 3), Jan. (H.).
  78. tihotápiti, -tȃpim, vb. impf. 1) schleichen, Jan. (H.); — 2) schmuggeln, Jan. (H.).
  79. tihotȃpka, f. 1) die Schleicherin, Cig.; — 2) die Schleichhändlerin, die Schmugglerin, Jan., nk.
  80. tihotȃpstvọ, n. 1) die Schleicherei, V.-Cig.; — 2) der Schleichhandel, die Schmugglerei, Cig., Jan., nk.
  81. tíja, adv. = tja, vzhŠt., ogr.- Mik.
  82. tíjan, adv. = tijam, tja, C., Mik., SlGor.
  83. tı̑k, m. 1) die Berührung, der Contact, Cig. (T.); — 2) = tip, der Tastsinn, Mur., C.; — 3) der Pfahl Jarn.- Cig.; der Weingartenpfahl, Mur., Mik.
  84. tı̑k, I. adv. knapp; tik pod gorami, LjZv.; — II. praep. c. gen. knapp an; tik pota stoji stara jablan; tik mene je šel.
  85. 1. tíkati, -kam, -čem, vb. impf. dutzen.
  86. 2. tíkati, tı̑kam, -čem, vb. impf. 1) betreffen, anlangen, angehen: t. koga, kaj, Notr.; to je njega samega tikalo, Krelj; kar pak našo telesno potrebo ino blago na tem svetu tiče, Trub.; kar sv. zakon tiče, Dalm.; — t. v kaj, auf etwas anspielen, Cig.; — 2) t. se, berühren, an etwas stoßen; dežela se dežele tika; — sich beziehen, betreffen: t. se koga, česa; to se mene tiče; kar se mene tiče; tiče se poštenja, Cig.
  87. tı̑kva, f. 1) der Kürbis, Mur., Cig., Jan., C., vzhŠt., ogr., kajk.; — laže, kakor da bi tikve sadil, C.; — 2) die Kürbisflasche, Cig.; — die Kolbenflasche, Cig.; — die Flasche, Alas.; — 3) der Schädel, der Kopf, C., Valj. (Rad).
  88. tı̑kvast, adj. kürbisförmig, Jan. (H.).
  89. tı̑kvica, f. dem. tikva; kleiner Kürbis, vzhŠt.
  90. tikvı̑nəc, -nca, m. der Balsamapfel (momordica balsamina), C.
  91. tı̑kvus, m. der Dickschädel, vzhŠt.
  92. 1. tı̑ł, tı̑la, m. 1) der Nacken, das Genick, Jarn., Jan., C.; (tilj, Habd.- Mik.); — 2) der Hintertheil, Cig.; = zadnja stran sekire, Vrt.; = nožev hrbet, V.-Cig.
  93. 2. tīl, m. neka tenka tkanina, der Tüll.
  94. tı̑lčati, -am, vb. impf. = trkati s pirhom ob pirh, za igro, Cig., Polj.
  95. tı̑łəc, -łca, m. 1) das Genick, der Nacken, Cig., C., Vas Krn- Erj. (Torb.), Gor.; — 2) der Messerrücken, C.
  96. tı̑łək, -łka, m. das Genick, C.; za tilek ga je udaril, Lašče- Levst. (Rok.).
  97. tı̑łnik, m. der Nacken, Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  98. tìn, tína, m. 1) die Schalwand, die Scheidewand, Cig., Jan.; — die Verplankung im Stalle, Ravn.- Cig.; die Bretterwand am Giebel eines Hauses, C., Z.; — 2) der Erker, Cig., M.; der Altan, Z., Burg. (Rok.); prijazne hiše s tini, Zv.
  99. tı̑nj, m. 1) Plankenreihe, Guts.; — 2) die Planke, Habd.- Mik., DZ.
  100. tínjati, -am, vb. impf. im Verlöschen begriffen sein, glimmen, vzhŠt.

   67.948 68.048 68.148 68.248 68.348 68.448 68.548 68.648 68.748 68.848  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA