Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (68.348-68.447)

  1. tepę̑žnica, f. 1) eine Geißel, Dict., Jap. (Sv. p.); die Kleidergeißel, Cig.; die Kindelruthe; — 2) = tepežni dan, C., Ljub., Št.- Navr. (Let.); — 3) die Rauferei, Slom.; — 4) die Herumschwärmerin, Jan. (H.).
  2. tepę̑žnik, m. 1) der Raufbold, Cig., Jan.; — 2) der Herumschwärmer, Cig.
  3. tepíca, f. die Herumstreicherin, Prip.- Mik.; ein nichtsnutziges oder dummes Frauenzimmer, Svet. (Rok.), jvzhŠt.
  4. tepígov, adj. tepigovi možje, Männer aus dem Pöbel, Trub.
  5. tépih, m. = tepec, der Narr, der Tölpel, Fr.- C.
  6. tepı̑n, m. der Raufbold, Cig.
  7. tepíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. vagabundieren, V.-Cig.
  8. tę̑pka, f. 1) die Mostbirne; — 2) neka trta, M., BlKr.- Erj. (Torb.).
  9. tę̑pkati, -am, vb. impf. leicht schlagen, Polj.
  10. tę́pkovəc, -vca, m. 1) der Mostbirnwein; — 2) der Ort, wo viele Mostbirnen wachsen, Mur.; — 3) neka vrsta tepek, Gor.
  11. tę́pkovnica, f. = tepkovec 1), Mur.
  12. 1. tepljáti, -ȃm, vb. impf. sanft schlagen, tätscheln, C.; lovec miluje, gladi, teplja kragulja, Rog.- Valj. (Rad).
  13. 2. təpljáti, -ȃm, vb. impf. stampfen, C.
  14. tépnja, f. eine schwatzhafte Person, Mik.; tudi: tę̑pnja, Valj. (Rad).
  15. tépsti, tépem, vb. impf. 1) schlagen, prügeln; s šibo, z roko koga t.; — strafen: nesreča, nadloga ga tepe; Bog ljudi tepe; — jajca t. (= raztepati, abrühren), Cig.; — t. se, raufen; kjer se dva tepeta, tretji klobuke pobira, SlN.; — valovi se tepo, Preš.; — 2) t. se, herumstreichen, vagabundieren, Cig., SlGor.- C., Z., kajk.- Valj. (Rad).
  16. təptáłən, -łna, adj. təptȃłna hoja, das Stampfgehen, Telov.
  17. təptȃnje, n. das Stampfen; das Niedertreten.
  18. təptáti, -ȃm, vb. impf. stampfen; — mit Füßen treten; t. zemljo; niedertreten; t. travo; ( pren.) deželo t., das Land verwüsten, Dalm.
  19. tepȗn, m. der Raufbold, der Balger, Cig.
  20. tèr, conj. und; sem ter tja; sede ter začne piti; vse imenje ter blago, Hab und Gut, Meg.; = pa: eno spravišče ljudi, ter si bodite judje ali ajdje, Krelj; ter da bi se vsi hudiči imeli razdreti (und sollten —), Krelj; (tako tudi pri Trub.).
  21. 1. teráč, m. der Flachsbrecher, Cig., Jan.
  22. 2. teráč, m. = blato s cest in iz luž, tudi z blatom pomešano plavje, ki ostaja po povodnji, in je vozijo na njive (od it.: terraccia, die Erde [ zaničlj.]), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  23. teráča, f. 1) das Handtuch, Cig., Jan., Mik., Valj. (Rad); — 2) die Flachsbreche, Mur.
  24. terȃn, m. neka vinska trta in vino iz nje, Prim.; — it. terrano.
  25. terati, -am, vb. impf. 1) = tarati 1), foltern, V.-Cig.; — 2) t. se = goniti se (o ovcah), C.
  26. tercēt, m. trospev, das Terzett.
  27. tercijȃl, m. der Bettbruder.
  28. tercijȃlski, adj. frömmlerisch.
  29. tercijȃlstvọ, n. die Frömmelei.
  30. tercijȃn, m. brat 3. reda sv. Frančiška; — der Bettbruder.
  31. tercijȃnstvọ, n. die Frömmelei.
  32. tére, -ę́ta, m. der Tölpel, C.
  33. térəc, -rca, m. 1) = mlad vol, vzhŠt.; — 2) der Tölpel, ZgD., SlGradec- SlN.; der Narr, Guts.; — prim. kor.-nem. terz, Öchslein.
  34. terentáti, -ȃm, vb. impf. albern reden o. handeln, C.
  35. teri, m. pl. das Chor in der Kirche, C.
  36. terícati, -am, vb. impf. schütteln, beuteln: posodo, vreče t., da prah odleti, C.
  37. terı̑čnik, m. 1) der Flachsbrecher, Cig.; — 2) = poseben kruh za terice, das Brechelbrot, Mur., Cig.
  38. terı̑čnjak, m. das Brechelbrot, Mur., Cig.
  39. terı̑lja, f. die Flachsbrecherin, die Brechlerin, Mur., Jan., Danj.- Mik., Št.
  40. terı̑łnica, f. 1) die Brechelstube, Mur., Cig., Jan., ogr.- M.; — die Brechelstätte, ogr.- C.; — 2) die Brechelmaschine, DZ.
  41. terína, f. ein von einem brennenden Span abgefallener Splitter, vzhŠt.- C.
  42. terı̑nje, n. 1) die Brechelabfälle, die Brechelsplitter, Št.- Cig., Jan., C.; — 2) von brennenden Spänen abfallende Splitter, Mur., C., Valj. (Rad), vzhŠt.; — 3) = senen drobir, vzhŠt.
  43. teríšče, n. 1) die Brechelstätte; — 2) mesto, na katerem je zemlja jako pohojena, ker se je ondukaj vršilo kako delo, Erj. (Torb.); razhojeno mesto, kjer so igrali fantje, ali razžgano mesto, kjer so pekli krompir ali sploh kurili, Gor.; — = bojišče, Cig., Erj. (Torb.); Tol'k' je Turka na terišču, Kol'kor mravelj na mravljišču, Npes.-K.; — der Tummelplatz, Cig., Jan., Cig. (T.); — der Lagerplatz (der Thiere), M.; — die Tenne, C.; — der Vogelherd, Hip. (Orb.).
  44. terı̑ški, adj. die Brechlerinnen betreffend, Brechel-: teriška jama, die Brechelgrube, Zv.
  45. terı̑təv, -tve, f. das Flachsbrechen, das Brecheln, Mur., Cig., Jan., C.
  46. teritōrij, m. ozemlje, das Territorium.
  47. terı̑tva, f. = teritev, Mik.
  48. terják, m. der Theriak.
  49. terjákovəc, -vca, m. der Theriakgeist, Cig., Jan.
  50. tę̑rjati, -am, vb. impf. fordern; t. koga za kaj ( n. pr. za dolg), von jemandem die Bezahlung ( z. B. der Schuld) fordern; (napačno: t. od koga kaj, Levst. [Zb. sp.]).
  51. térjav, adj. dumm, SlGor.; — prim. terec.
  52. tę̑rjavəc, -vca, m. der Forderer; — der Gläubiger ( opp. dolžnik), C., Škrinj.
  53. tȇrnja, f. ein tölpelhaftes, dummes Weib, Mur., C.
  54. tę̑rnjak, m. kruh od pirjevice (Spelt), Gorjansko na Krasu- Erj. (Torb.); — prim. tirnik.
  55. tȇrnjati, -am, vb. impf. albern reden o. handeln, C.
  56. térnjav, adj. blöde, tölpelhaft, Mur., Cig., C.
  57. térnjavəc, -vca, m. der Tölpel, Mur., C., vzhŠt.
  58. terpentīn, m. der Terpentin.
  59. terpentīnovəc, -vca, m. der Terpentingeist.
  60. terȗs, m. ein schwer verstehender Mensch, Lašče- Erj. (Torb.); der Tölpel, Blc.-C.; napihnjen t., Levst. (Zb. sp.).
  61. tesáč, m. der Zimmermann, Mur., Cig., Jan., Danj. (Posv. p.), Notr.
  62. tesák, m. nekak meč, ogr.- C.; ( "Dusack", V.-Cig., "Duseck", Hip. [Orb.]).
  63. tesalíšče, n. die Zimmerstätte, der Zimmerhof, Cig., C.
  64. tesálọ, n. die Zimmeraxt, Cig., C.
  65. tesȃnje, n. das Behauen des Holzes, das Zimmern.
  66. tesár, -rja, m. 1) der Zimmermann; —2) neki hrošč: der Zimmermann, der Hausbock (lamia aedilis), Erj. (Ž.).
  67. tesárče, -eta, n. dem. tesar; der Zimmerjunge, Cig.
  68. tesárčək, -čka, m. = tesarče, Cig.
  69. tesáriti, -ȃrim, vb. impf. das Zimmermannshandwerk ausüben; zimmern, C.; tesaril in mizaril je samouk razne stvari sosedom, Jurč.
  70. tesárnica, f. 1) der Zimmerplatz, Cig. (T.); — 2) = tesarska sekira, Savinska dol.
  71. tesárski, adj. Zimmermanns-, Zimmer-.
  72. tesȃrstvọ, n. das Zimmerhandwerk.
  73. tésati, tę́šem, vb. impf. 1) behauen, zimmern; — 2) meißeln, Mur., Cig.
  74. tésən, -sna, adj. eng, knapp; obleka je tesna; soba je tesna; tesno je v hiši; na tę̑snọ, eng aneinander; — tesna mu hodi, tesna mu je, er behilft sich knapp; na tę̑snem živeti, knapp, kärglich leben; — na tesnem koga imeti, jemanden kurz halten; — tesno mi je ob srcu, es ist mir angst und bange ums Herz; — eng, innig; tesna zveza; — tesno, genau; tesno se držati mej svojega področja, Levst. (Nauk); tesen red, Levst. (Nauk).
  75. tesı̑łnik, m. = krcelj, na katerem se treske tešejo, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  76. tẹ̑sk, m. 1) = tisk, der Druck: v t. dati, LjZv.; — 2) die Presse, Cig., DZ.; grozdje tlačiti s teski (prešami), Navr. (Let.); ( hs.).
  77. teskáč, m. der Baumspecht, Št.- Cig., Jan., vzhŠt.- C.
  78. tésla, f. die Zimmeraxt, Dict., Mur.; = široka tesarska sekira, s katero se obtesavajo hlodi, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.), Štrek.; s teslo izdelati kaj, Škrinj.; — das Hohlbeil, Dol., Notr.- Cig., Jan.; orodje v dolbenje lesenih posod, Podkrnci- Erj. (Torb.); — die Kreuzaxt, Cig.
  79. tesláti, -ȃm, vb. impf. = s teslo delati, Mur.
  80. téslica, f. dem. tesla; — die Kreuzhacke, Savinska dol.
  81. téslọ, n. 1) = tesla, die Zimmeraxt, Cig., vzhŠt.; enemu Bog v roke da veslo, drugemu teslo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — das Hohlbeil, Cig., Kras; — der Hohlmeißel zur Verfertigung irdener Schüsseln, Mur.; — die Kreuzaxt, Cig.; — 2) der Hackstock, Guts.- Mur.; = štor, C.; — 3) psovka neokretnemu, nerodnemu človeku, der Lümmel: ti si pravo teslo, BlKr., Št.
  82. tésnəc, -snəca, (-sənca), m. 1) der Engweg, der Engpass, Cig., Jan.; ( hs.); — 2) ein enges Flussbett, C.
  83. tẹsníca, f. = tesna pot med ograjama, Jap.- C.
  84. tẹsnína, f. die Enge, die Verengung, Jan., C.; die Wegenge, Cig.; reška t., die Stromenge, Cig. (T.), DZ., Jes.; morska t., die Meerenge, C., Jes.
  85. tẹsníti, -ním, vb. impf. verengen; cestišče se tesni, die Fahrbahn wird verengt, Levst. (Cest.); — ( pren.) beengen, beklemmen; — t. se, sich ängstigen, C.
  86. tẹsnóba, f. 1) die Enge; — ein enger Raum, C.; — 2) die Beengung, die Beklemmung, die Beängstigung; srčna tesnoba, die Herzbeklemmung; — die Bedrängnis.
  87. tẹsnóbən, -bna, adj. 1) eng; — 2) beklommen, ängstlich, Cig., Jan.
  88. tẹsnóbica, f. dem. tesnoba; die Enge, vzhŠt.- C.
  89. tẹsnobíti, -ím, vb. impf. verengen, Mur., Cig., Jan.; — bedrängen, beängstigen, Mur., Cig.
  90. tẹsnopìs, -písa, m. die Stenographie, Jan., Cig. (T.), nk.
  91. tẹsnopı̑səc, -sca, m. der Stenograph, Jan., nk.
  92. tẹsnosŕčən, -čna, adj. engherzig, Mur., Cig., nk.
  93. tẹsnosŕčnost, f. die Engherzigkeit, Mur., nk.
  94. tẹsnóta, f. die Enge; — die Knappheit; — die Beklemmung, die Angst; — die Bedrängnis, C.
  95. tẹsnoùst, -ústa, adj. tesnouste kače, die Engmäuler, Erj. (Z.).
  96. testātor, -rja, m. oporočnik, der Testator.
  97. tẹsteníca, f. eine Mehlspeise (Pastete, Nudel u. dgl.), C.
  98. tẹstenı̑čar, -rja, m. der Pastetenbäcker, Jan. (H.).
  99. tẹstenína, f. kar je iz testa; das Teigwerk, Guts., V.-Cig., Mur.
  100. tẹstǫ̑vje, n. das Teigwerk, Guts., V.-Cig., Mur., Jan., DZ.

   67.848 67.948 68.048 68.148 68.248 68.348 68.448 68.548 68.648 68.748  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA