Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (68.248-68.347)

  1. telę́bast, adj. plump.
  2. telę́bati, -am, vb. impf. 1) aus Ungeschicklichkeit plump fallen, anprallen, Mur., Cig.; pred malika poklekuje, teleba na tla, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) auf etwas plump losschlagen: Jezen trdo vanj (v boben) teleba, Npes.-K.
  3. telebávast, adj. plump, ungeschickt, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  4. telebávost, f. die Plumpheit, Cig.
  5. telę̑bəc, -bca, m. ein plumper Mensch, Cig.
  6. telę́biti, -ę̑bim, vb. pf. 1) aus Ungeschicklichkeit fallen, plumpen, anstoßen, anprallen; na tla t.; ob zid t. z glavo; — 2) plump fallen machen, plumpen machen: t. koga na tla.
  7. telę́bniti, -ę̑bnem, vb. pf. = telebiti.
  8. téłəc, -łca, m. ein männliches Kalb, Mur., Cig., Jan., C., kajk.- Valj. (Rad); telci, Kälber ( übhpt.).
  9. telę́čiti, -ę̑čim, vb. impf. dumme Scherze vorbringen, Mur.
  10. telečják, m. 1) der Tornister, Cig., Vrt., Cv.; ( hs.); — 2) der Kalbstall, C.
  11. telę́čji, adj. Kalbs-; telečja koža, telečje meso.
  12. telę̑čnik, m. die Gebärmutter der Kühe, C.
  13. telefōn, m. der Fernsprechapparat, das Telephon.
  14. telẹ́ga, f. 1) der innere lange Sprießel des Ochsenjoches, C., Dol., Valj. (Rad); — 2) pl. telege, = jarem, das Ochsenjoch, Jan.- Cig., Dalm., Polj., Št.
  15. telegrāf, m. brzojav, der Telegraph.
  16. tę́lək, -lka, m. die grüne Nieswurz (helleborus viridis), Tublje na Krasu- Erj. (Torb.); — die Gichtrose (paeonia peregrina), Koblja glava na Krasu- Erj. (Torb.); — prim. talog.
  17. téłən, -łna, adj. trächtig (o kravi), Mur.- Cig., Jan.
  18. tẹlę̑sce, n. dem. telo; das Körperchen.
  19. tẹlę̑sən, -sna, adj. Körper-; telesna mera, das Körpermaß, DZ.; körperlich, leiblich; dušne in telesne potrebe; sinnlich: telesna slast, Cig.
  20. tẹlesína, f. die Körpermasse, Cig., DZ.
  21. teleskōp, m. daljnogled, das Teleskop.
  22. tẹlę̑snik, m. del mašniške obleke, das Corporale, C.
  23. tẹlę̑snost, f. die Körperlichkeit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Žnid.
  24. telę̑tar, -rja, m. der Kälberhändler, Cig., Jan.
  25. teletáriti, -ȃrim, vb. impf. Kälberhändler sein, Cig.
  26. telę́tce, n. dem. tele; das Kälblein.
  27. telę́titi, -ę̑tim, vb. impf. kalben, Guts., Jarn., C., Nov., Ig (Dol.); = t. se: krava se teleti, Nov.
  28. telẹ́žica, f. dem. telega; der innere Ochsenjochsprießel, vzhŠt.- C.
  29. telẹ́žiti se, -ẹ̑žim se, vb. impf. unruhig sein ( v. Kindern), Buče ( Št.)- C.
  30. telẹ̑žnik, m. 1) = pri telegah klin, s katerim vola vklene, C., Polj., Št.; — 2) psovka nerodnemu človeku, jvzhŠt., Savinska dol.- DSv.
  31. telẹ̑žnjak, m. 1) = teležnik 1) in 2), jvzhŠt.
  32. telı̑čar, -rja, m. der Kälberhändler, Cig.
  33. teličáriti, -ȃrim, vb. impf. Kälberhändler sein, Cig.
  34. telı̑čək, -čka, m. das Ochsenkalb.
  35. telíčica, f. dem. telica; = telička.
  36. telı̑čji, adj. vom Kuhkalb.
  37. telı̑čka, f. dem. telica; das Kuhkälblein.
  38. telíti, -ím, vb. impf. kalben, Cig., Jan., C.; — = t. se, Mur., Cig.
  39. télog, m. = talog, V.-Cig.; t. zavleči ali s telogom zavleči živini, die Nieswurz einem Vieh durchziehen, V.-Cig.
  40. tẹloglèd, -glę́da, m. das Stereoskop, Žnid.
  41. téloh, m. = talog.
  42. tẹlopìs, -písa, m. die Stereographie, Jan., Cig. (T.).
  43. tẹ̑lov, adj. ( eig. Leibes-, Mur.); — tẹ̑lovọ, das Frohnleichnamsfest; o telovem.
  44. tẹlovȃdəc, -dca, m. der Turner, Jan., nk.
  45. tẹlovádən, -dna, adj. Turn-, gymnastisch, nk.
  46. tẹlováditi, -vȃdim, vb. impf. = telo vaditi, turnen, nk.
  47. tẹlovȃdnik, m. = telovadec, Cig.
  48. tẹlovȃdstvọ, n. die Gymnastik, die Turnkunst, Jan., C.; telovadstva se naučiti, Telov.
  49. tẹlǫ́vən, -vna, adj. = telesen, körperlich, leiblich, Habd.- Mik., Mur., Jan., C.
  50. 1. tẹlǫ̑vnik, m. die Weste, Mur., Cig., Jan., Jurč.
  51. 2. telovník, m. = telog, talog, Levst. (Beč.), Dol.
  52. tẹlǫ́vnost, f. = telesnost, die Körperlichkeit, Mur., C.
  53. tənčíca, f. 1) feine Leinwand; der Schleierflor, Cig., Jan., nk.; — 2) = tenka zemlja, seichter Boden ( opp. debelica), Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) die Oberhaut (epidermis), Cig. (T.), Erj. (Som.); — 4) = tenčina 2), die Weiche, BlKr.
  54. tənčı̑čarica, f. die Florfliege (hemerobius perla), Jan., Erj. (Ž.).
  55. tənčíčən, -čna, adj. fein (vom Gespinst), C.
  56. tənčı̑čnik, m. der Flor, Mur., Cig., Jan.
  57. tənčína, f. 1) die Feinheit ( z. B. des Gewebes), Cig., Jan.; — 2) die Weiche am menschlichen o. thierischen Körper, BlKr.; — 3) seichter Boden, Z., UčT.
  58. tendēnca, f. namera, die Tendenz, nk.
  59. tendencijōzən, -zna, adj. nameren, tendenziös.
  60. tendēnčən, -čna, adj. Tendenz-: tendenčni roman, der Tendenzroman, LjZv.
  61. tə̀nəhən, -hna, adj. dünn und zart, Habd.- Mik.; t. oblaček, Zora.
  62. tənə̀k, -nkà, adj. (določno: tȃnki, -a, -ọ, Cv.); 1) dünn; tenka šiba; — tanko črevo, der Dünndarm, Cig. (T.); — fein; tenko platno, sukno; t. veter, ein durchdringender Wind, Svet. (Rok.); t. sluh, ein feines Gehör; tenko slišati; t. nos, eine feine Nase; ima tenek nos, er nimmt es gerne sehr genau, Cig.; t. okus, Cig. (T.); — 2) knapp: pet kil tenke vage, Rihenberk- Erj. (Torb.); na tankem, knapp, C.; tenka hrana, strenge Diät, Cig.; — 3) genau; tenka vest; tenko poročilo, eine genaue Mittheilung, DZ.; tenko poučilo, eine präcise Instruction, Levst. (Močv.); tȃnjša določila, nähere Bestimmungen, DZ.; t. premislek, reifliche Erwägung, Levst. (Pril.); t. človek, ein accurater, gewissenhafter Mensch, Svet. (Rok.); na tanko, genau; tanje, genauer, Levst. (Močv.); tanje ustanoviti, DZ.
  63. tenę̑t, m. = tenetva, das Spiegelnetz, Ljub.
  64. tənẹ́ti, -ím, vb. impf. dünn werden: otok teni, die Geschwulst nimmt ab, C.
  65. tenę̑tvọ, n. die hintere, großmaschige Wand am Zugnetze, Žaga pri Bolcu- Erj. (Torb.); — prim. stsl. teneto, Netz.
  66. təníca, f. die Flachsseide (cuscuta), M., C.
  67. tənílọ, n. der Teig (šaljivo), C.; tenila imamo, pa mazila ne, da bi gibanice pekli, Fr.- C.
  68. təníti, -ím, vb. impf. dünn machen, dünn ziehen, walken, ausziehen, Mur.; testo je tenjeno, Kras- Erj. (Torb.), vzhŠt.; dünn Schlagen: kovine t., Erj. (Min.).
  69. tẹ́nja, f. ein bestimmt begrenzter Schatten ( z. B. eines Menschen, eines Haufes), das Schattenbild, Habd.- Mik., Mur., Jan., Cig. (T.), ogr.- C., Danj. (Posv. p.), Prip.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); tvoja t. se vidi na steni, vzhŠt.
  70. tẹnjekàz, -káza, m. der Schattenzeiger, Jan. (H.).
  71. tənkokljȗnəc, -nca, m. der Dünnschnäbler, Cig., Jan.
  72. tənkokǫ́žən, -žna, adj. feinhäutig, Mur., Cig., Jan.
  73. tenōr, -rja, m. die hohe Männerstimme im Gesang, der Tenor.
  74. tenorīst, m. der Tenorist.
  75. tentáti, -ȃm, vb. impf. = izkušati, versuchen, ogr.- C., BlKr.; — prim. lat., it. tentare.
  76. teolōg, m. bogoslovec, der Theolog.
  77. teorētik, m. der Theoretiker.
  78. tèp, tépa, m. 1) der Tölpel, Mariborska ok.- Pjk. (Črt.); — 2) das Herumschwärmen: na tep iti, po tepu hoditi, C.; tudi: na tepe iti, na tepih biti, C.; — 3) das Laichen der Fische, C.
  79. tę́pa, f. 1) ein nichtsnutziges, vagabundierendes Frauenzimmer, Svet. (Rok.); — 2) der Müßiggang, C.
  80. tepáča, f. die Holzaxt, die Fällhacke, Mur., Cig., Jan., C., Danj.- Mik., SlGor.; t. v dva seka, die Queraxt, Mur.- Cig.
  81. tepȃvs, m. der Raufbold, Cig., Jan.
  82. tépče, -eta, n. ein alberner Mensch, der Tölpel, Cig., C., jvzhŠt.
  83. tépəc, -pca, m. 1) die Keule, Cig.; der Schlägel, C.; — debelejši konec (glava) pri cepcu, Z., Bes.; — 2) (psovka) der Tölpel, dummer Kerl, der Einfaltspinsel; — 3) der Herumstreicher, der Vagabund, Krelj- M., Mik.; — 4) neka potica, Št.- Pjk. (Črt.); — 5) tẹ̑pec, neka debela sivkasta tepka, jvzhŠt.
  84. tę́pəlj, -plja, m. der Baumklotz, Z., Vas Krn- Erj. (Torb.).
  85. tepę́nka, f. neka vinska trta, M., BlKr.- Erj. (Torb.).
  86. tépeš, -ę́ša, m. der Herumschwärmer, Mur.
  87. tepešı̑ja, f. das Vagabundieren, Mur., Danj.- Mik.
  88. tepę́šiti se, -ę̑šim se, vb. impf. herumschwärmen, Mur.
  89. tepę̑ška, f. 1) eine geflochtene Ruthe, Z.; — 2) = povesmo prediva, C.
  90. tepę̑škati, -am, vb. impf. = tepežkati, M.
  91. tepę̑šnica, f. 1) die Herumschwärmerin, Mur.; — 2) die Schlägerei, C.; Schläge: ne pusti ga brez tepešnice, Bog! Ravn.; — 3) das Fest der unschuldigen Kinder, Pjk. (Črt.); — prim. tepežnica.
  92. tepę̑šnik, m. der Herumschwärmer, Mur.
  93. təpətáti, -ətȃm, -áčem, vb. impf. = teptati, stampfen, C., Krelj.
  94. təpətȃvəc, -vca, m. eine starke Flügelfeder, die Schlagfeder, V.-Cig.
  95. tepèž, -ę́ža, m. 1) das Prügeln, Schläge: tepeža vredna pregreha, Dict.; sivec je bil tepeža vajen, Jurč.; božji tepeži, die von Gott gesandte Züchtigung, C.; — 2) die Prügelei, die Schlägerei; hud t. je bil po noči; — 3) das Herumschwärmen: na t. iti, C.; — 4) der Herumstreicher, der Vagabund, Dict.- Mik.; der Gassenbube, Jan.; — tudi: tȇpež, Valj. (Rad), Št.
  96. tepę́žiti se, -ę̑žim se, vb. impf. 1) sich prügeln, sich balgen, raufen, Mur.; — 2) herumstreichen, vagabundieren, herumirren, V.-Cig., Jan., C.; po divjih hostah se brez pastirja tepeži jagnje, Ravn.
  97. tepę̑žka, f. 1) šiba, s katero otepavajo na tepežni dan: tepežka je iz 4 bekovih vej spletena, BlKr.- Navr. (Let.); — 2) = tepežni dan, Št.; tudi pl. tepežke: na tepežke = na tepežni dan, BlKr.- Navr. (Let.); — 3) ržena t., neka bolezen, gomezenje po telesu, ki se dobi od kruha iz moke, ki je z rženim rožičjem pomešana, SlGosp.
  98. tepę̑žkanje, n. das Schlagen, die Schlägerei, LjZv.; das Schlagen mit der Kindelruthe am Feste der unschuldigen Kinder.
  99. tepę̑žkar, -rja, m. otrok, ki hodi tepežkat; tepežkarji dobivajo kak majhen dar, Pjk. (Črt.).
  100. tepę̑žkati, -am, vb. impf. = tepsti; — mit der Kindelruthe schlagen: na nedolžnih otročičev dan hodijo otroci s šibami (tepežnicami) po hišah in ž njimi tepoč prosijo darov; — (= prosjačiti, Temljine [ Tolm.]- Štrek. [Let.]).

   67.748 67.848 67.948 68.048 68.148 68.248 68.348 68.448 68.548 68.648  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA