Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (68.148-68.247)

  1. tatvína, f. 1) der Diebstahl; — 2) das Gestohlene; živo tatvino pri kom najti, Dalm.
  2. távanje, n. das Herumtappen.
  3. távati, -am, vb. impf. herumtappen; po temi tavati; — unsicher gehen: bolnik po sobi tava; — prim. nem. tappen (?).
  4. taves, m. der Vampyr, BlKr.- Trst. (Let.).
  5. tavljáti, -ȃm, vb. impf. furchtsam herumtappen: naglo stopi! kaj tavljaš? Gor.- Mik.
  6. tavník, m. = koš, v katerem se vjete ribe hranijo, Dol.
  7. tȃvžent, num., pogl. tisoč.
  8. tȃvžentroža, f. = svedrec, das Tausendguldenkraut (erythraea centaurium); tavžentrože piti, den daraus bereiteten Thee trinken.
  9. tȃže, -eta, m. = tolažnik, Ravn.- Valj. (Rad).
  10. tȃžej, m. = tolažnik, C., Slom.
  11. tážiti, -im, vb. impf. = tolažiti, Mur., Cig., Jan., Ravn.; — prim. bav. dasig, št.-nem. tasig = kleinlaut, geduldig, C.
  12. tȃžnica, f. = tolažnica, Mur., Cig., Ravn.
  13. tȃžnik, m. = tolažnik, Guts.- Cig.
  14. tè, adv. = tedaj, hierauf, da, Mik., vzhŠt.; te pa = potle pa, potem pa, vzhŠt.
  15. tę̑, tá, tọ̑, pron. = ta, Jan., M., C., jvzhŠt.
  16. teātər, -tra, m. gledališče, das Theater.
  17. tec, adv. od tec (odtec) = odtod, ogr.- Mik.
  18. tę̑č, -ı̑, f. das Zapfenlager einer Welle, eines Rades, die Anwelle, Mur., Cig., Met., Mik., Ig (Dol.).
  19. tečȃj, m. 1) der Zapfen einer Welle ( mech.), Cig. (T.); — 2) die Thürangel, Dict., Cig., Jan., M., Kras, Savinska dol.; do tečaja, angelweit, M.; vsa vrata vidi do tečaja odprta, Ravn.; — 3) der Pol, Guts., V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Vrtov. (Km. k.), Jes., nk.; — 4) das Laufwerk in der Mühle, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 5) der Lauf, ogr.- M.; — das Stadium, C.; šestdeset tečajev daleko od Jeruzalema, Krelj; — 6) der Curs, Jan., nk.; učni t., der Lehrcurs, DZ., nk.; — der Cours, Cel. (Ar.).
  20. tečȃjnik, m. der Polarkreis, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes.
  21. təčáti, -ím, vb. impf. = tičati, stecken ( intr.), Dict., Kast.- Cv., Mik., vzhŠt.
  22. tę́čən, -čna, adj. 1) nahrhaft, gedeihlich; tečna jed; ( pren.) tečno delo, ausgiebige Arbeit, Levst. (Pril.); — 2) schmackhaft, Habd.- Mik.; appetitlich, Jan.; — tečno jesti, mit Appetit essen, Prip.- Mik.
  23. téči, téčem, vb. impf. 1) laufen; teci po vode! — voz, ura, kolo na osi teče, C.; vrata tečejo, die Thüre bewegt sich leicht um die Thürangel; — koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.- Jan. (Slovn.); — in Umlauf sein: leseni denarji so tekli, Jsvkr.; tekoči denar, das Courantgeld, Cig., Jan.; — fließen: voda teče; tekoča voda; solze mu teko; — jed mi teče ( schmeckt), C.; — čas teče, die Zeit vergeht; uže teče tretje leto, kar je umrl, es ist schon das dritte Jahr seit seinem Tode; tekoče leto, das laufende Jahr; tekoči račun, die laufende Rechnung; — jezik, beseda mu gladko teče, er spricht geläufig, fließend; vse popoldne jim je jezik tekel, Jurč.; beseda, razgovor teče o čem, etwas ist Gegenstand des Gespräches, LjZv.; — opravki teko ( werden verrichtet) v redu, Levst. (Nauk); — pritožba teče ( geht) do občinskega odbora, Levst. (Nauk); — pravda, preiskava teče, der Process, die Untersuchung ist im Zuge, ist anhängig; — sin je tekel v dvajseto leto (war im 20. Jahre), Npr.-Krek; kam teče zajec, kadar je eno leto star? — v drugo, jvzhŠt.; osemnajsto leto tečem ( nam. v o. l.), Podkrnci- Erj. (Torb.); 10. leto mi teče, ich gehe ins 10. Jahr, Cig.; — 2) t. se = goniti se, läufig sein, Bolc- Štrek. [Let.].
  24. tę́čina, f. der Gang unter der Erde, M., Levst. (Cest.); krt ima tečine pod zemljo, M., Z., Svet. (Rok.).
  25. teda, adv. tedaj, Habd.- Mik., ogr.- C.
  26. tədàj, adv. 1) damals; tedaj je bilo drugač; — 2) dann, in diesem Falle; če si nedolžen, tedaj se oglasi; — daher, folglich, also.
  27. tədàjci, adv. damals, Mik.; — sogleich damals, sogleich, C.; on je t. vstal, Krelj.
  28. tədȃnjəc, -njca, m. der Damalige, C.
  29. tədánji, adj. damalig, Mur.
  30. tədášnji, adj. damalig, C.
  31. tẹ́dən, -dna, m. die Woche; danes teden, heute über acht Tage, heute vor acht Tagen; križev t., die Bittwoche, cvetni t., die Palmwoche, veliki t., die Charwoche; — pogl. tjeden.
  32. tédnar, -rja, m. der Wöchner, V.-Cig., Jan., Rog.- Valj. (Rad), Gor.
  33. tẹ̑dnik, m. 1) das Wochenblatt, die Wochenschrift, Cig., Jan., nk.; — 2) der Wöchner, Dol.
  34. tẹdnják, m. der Wöchner, vzhŠt.- C.
  35. tę̑g, tẹ̑ga, tegȃ, m. 1) der Zug: na eden teg (roke), ogr.- Valj. (Rad); — die Linie, ogr.- C.; — 2) das Tagewerk, Jan., C.; — 3) die Last, C.; — 4) das Getreide, Habd.- Mik., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), Svet. (Rok.), BlKr., Cig., Jan.
  36. tegı̑čka, f. = tegičica, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
  37. tegínja, f. 1) die Schwierigkeit, Jan.; — 2) = omotica, omedlevica: prišla mu je teginja, Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; = težave v želodcu, Črniče ( Goriš.); — 3) dringende Eile, Jan.; kakšna teginja ti je, da tako hitiš? Lašče- Erj. (Torb.); s silo in teginjo se je vršilo delo, LjZv.
  38. tę̑gla, f. = gladež, gladilo za perilo, das Bügelholz, Št.- Valj. (Rad); — iz madž.
  39. tę́gniti, -nem, vb. impf. 1) liefern, geben: hrano t. komu, Cig.; lehko je čedno oblečen, saj mu jaz obleko tegnem, Gor.; krčmarjem vino t., Rut. (Zg. Tolm.); mati mu tegne (= daje) žganje, Gor.- DSv.; govorico t. komu, mit jemandem ein Gespräch fortführen, sich mit ihm abgeben, Gor.; — 2) = utegniti, Zeit haben, C.; ne tegnem, Dol.; — 3) t. se, sich strecken: pes se tegne, vzhŠt.- C.; otroci se tegnejo (werden größer), vzhŠt.- C.
  40. tegóta, f. 1) die Beschwerde, die Last, Jan.; — die Schwierigkeit, die Unbequemlichkeit, C.; — 2) die Drehkrankheit, M.; — der Schwindel, C., Lašče- Levst. (Rok.); — 3) = togota, M., Lašče- Levst. (Rok.); — 4) die Traurigkeit, der Schmerz, C.
  41. tegótən, -tna, adj. 1) schwierig, Jan.; — lästig, SlN.; tegotno stane koga, es kommt jemandem schwer an, Zora; — 2) schwindelkrank, Z.; — 3) = togoten, M.
  42. tegotíti, -ím, vb. impf. 1) beschwerlich machen, erschweren, vzhŠt.- C.; —2) zwingen, drängen, C.; — eilen: jesti in t., C.; — 3) t. se, wehklagen: t. se in jokati, C.
  43. tegȏtnik, m. der Kampfhahn (machetes), Frey. (F.); — pogl. togotnik 2).
  44. tegováti, -ȗjem, vb. impf. liniieren, ogr.- C.
  45. tę̑hant, m. = dekan, der Dechant.
  46. tehantı̑ja, f. das Decanat (die einem Dechant unterstehenden Pfarren).
  47. təhíniti, -ı̑nem, vb. impf. 1) schwinden: grozdje tehine (= zmerom ga je manj), Dol.; — 2) t. se, sich verstellen, Kras.
  48. təhnẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) muffeln, SlGor.- C.; — 2) schwinden, zugrunde gehen, absterben: drevesu vrh tehni, korenine tehnijo, jvzhŠt.
  49. tēhnik, m. der Techniker, nk.
  50. tēhnika, f. pravila umetnega in obrtnega zdelovanja (tudi = politehnika), die Technik.
  51. tehnologı̑ja, f. teorija o obrtnem zdelovanju, die Technologie.
  52. tę̑hta, f. das Gewicht, Mur., C., Mik.
  53. tę̑htati, -am, vb. impf. 1) das Gewicht mit der Hand prüfen; — wägen: zlato svoje tehtaš na vago: raji tehtaj na njo besede! Ravn.- Valj. (Rad); — 2) wiegen: pet centov t., Jan., nk.
  54. tę̑htnica, f. die Wage, V.-Cig., Jan., M., Cig. (T.); (tehtníca), Levst. (Nauk); prožna t., die Federwage, Sen. (Fiz.).
  55. tę̑htničar, -rja, m. der Wagemacher, Cig., Jan.
  56. tehtovı̑tost, f. die Gewichtigkeit, Levst. (Močv.).
  57. 1. tę̑k, m. der Lauf; v tek se spustiti, zu laufen anfangen; tudi: na t. se spustiti, Prim.; v tek priti, ins Laufen kommen, C.; na t., im Laufe: na t. uloviti koga, Prim.; na t., schnell, eilig, C.; = v tek, Kor.- M.; — voda je deročega, lenega teka, Jes.; ceste gredo z gladkim tekom ( direct) do sela, Levst. (Močv.); — t. zvezd; — t. časa; t. pozemeljskih, posvetnih reči, der Weltlauf, nk.; t. obravnave, der Gang der Verhandlung, nk.; — t. besede, govorice, der Fluss der Rede, Cig. (T.); — t. svoj doteči, seinen Lauf vollenden, C.
  58. 2. tę̑k, tę̑ka (tekȗ), m. das Gedeihen; jed ima tek, nima teka (gibt aus, gibt nichts aus); jed mi gre v tek (bekommt mir wohl), Fr.- C., Vrt.; pri njem nima nobena reč teka; krivično blago nima teka; — s tekom in pridom delati, C.; Bog daj našim besedam tek, C.; dober tek! Gott segne! ( dem deutschen "guten Appetit!" nachgebildet, Levst. [Rok.]).
  59. tẹkáč, m. der Läufer, Z.
  60. tekȃj, m. 1) = tečaj 5), der Lauf: t. krvi, C.; — 2) der Lehrcurs, ogr.- Valj. (Rad).
  61. təkȃłəc, -łca, m. = tkalec, Dol.
  62. tẹkalíšče, n. 1) die Laufbahn, die Rennbahn, Cig., Jan., C.; — 2) die hölzerne Einfassung, in welcher der obere Mühlstein läuft, der Lauf, V.-Cig.
  63. tẹkȃłnica, f. = tekališče 1) Mur., Cig., Jan.
  64. tekár, -rja, m. = tekač, der Läufer, Mur., C., Volk.- M.; der Courier, Vod. (Izb. sp.), Škrinj.
  65. 1. tẹ́kati, tẹ̑kam, -čem, vb. impf. 1) laufen, Meg., Dict.- Mik., Cig., Jan., Rib.- Mik., Krelj, Dalm.; — fließen, C.; — 2) t. se, in der Brunft sein, Mik.; (o kravah), C.
  66. 2. təkáti, -kèm, vb. impf. = tkati, Cv.; (təkáti, -ȃm, Guts.).
  67. tẹ́kavəc, -vca, m. 1) der Läufer, der Schnelläufer, Mur., Cig., Jan.; — 2) tekavci, die Laufvögel (cursores), Jan., Cig. (T.); — neke žuželke: die Läufer (cursoria), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  68. tẹ́kavka, f. 1) die Läuferin, Mur.; — 2) noge tekavke, die Lauffüße, Cig. (T.); — 3) krava, katera se pogostoma poja, Kr.- Valj. (Rad); ( prim. tekati se).
  69. tẹ́kavnik, m. neka rastlina, od katere se krave pojajo (tekajo), Kr.- Valj. (Rad).
  70. tę̑kcati, -am, vb. impf. laufen (v otročjem govoru), Valj. (Rad).
  71. tẹ̑kəc, -kca, m. der Ziegen- oder Schafbock, Cig., C., M.; — prim. tekati se.
  72. tę́kəlj, -klja, m. 1) das Uhrpendel, C.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  73. tę́klica, f. tako je ura imenovana v uganki, Vrt.
  74. teklìč, -íča, m. der Läufer im Schachspiel, Cig., SlN.
  75. teklína, f. das Baumharz, C.
  76. tekljáti, -ȃm, vb. impf. (mit kleinen Schritten) laufen, Cig.
  77. tę́kniti, -nem, vb. impf. ( pf.) günstigen Erfolg haben, gedeihen; delo mu tekne, Škrinj.- Valj. (Rad); wohl bekommen; jed mi tekne; ausgiebig sein; veliko jẹ́, pa mu nič ne tekne; — t. v prid, zum Nutzen gereichen, C.; t. k zdravju, Kug.- Valj. (Rad).
  78. təkníti, táknem, vb. pf. anrühren, C., Mik.; ni teknil ga nisem, ich habe ihn nicht einmal angerührt, Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; — t. v kaj, auf etwas anspielen, Cig.; — t. se koga, česa, jemanden, etwas anrühren, Cig. (T.), C., Notr.- Levst. (Rok.), Jurč., Vest.; Peska ne takne Se z nogo, Vod. (Pes.); — t. se, betreffen: tudi mene se je teknila ta izprememba, Jurč.
  79. tekočína, f. ein flüssiger Körper, die Flüssigkeit, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.), nk.
  80. tekótən, -tna, adj. = tečen, gedeihlich, ausgiebig: meso je tekotno, Lašče- Erj. (Torb.).
  81. tę́kovən, -vna, adj. Lauf-: tekovni pot, das Stadium, Jap. (Sv. p.).
  82. tekovı̑t, adj. = tečen, tekoten, gedeihlich, Jan., Rib.- Mik., Lašče- Levst. (Rok.); tekovita jed, Rib.
  83. tēkst, m. besedilo, der Text.
  84. tekȗn, m. der Läufer, Cig., Jan.; — der Schnelläufer, Zora.
  85. tekȗnica, f. das Erdzeislein (mus noricus citellus), Cig.
  86. tekȗt, m. die Federlaus, die Hühnerlaus, Jarn., Mur., Cig., C., Mik., BlKr.; — (tekȗt, f., Jan.).
  87. telȃb, m. der Messerrücken, Guts.
  88. telȃbəc, -bca, m. dem. telab, Guts.; t. ali nožni hrbet, Jarn. (Sadj.).
  89. telakínati, -am, vb. impf. = takljati: jajca t., Zilj.- Jarn. (Rok.); — prim. talikati.
  90. telàv, -áva, adj. razpokan, ne cel: telava smreka, deska, Notr.; — ( nam. tulav?).
  91. telázast, adj. plump, Guts.
  92. telca, f. dem. tel; das Podium (in der Schule), ogr.- C.
  93. tę́łce, n. dem. das Kälbchen; pl. telca = teleta, Gor., Trub.
  94. tę̑lčar, -rja, m. der Kälberhändler, C.
  95. téłčək, -čka, m. = telče, das Kälblein, Cig., C., Notr., Dol., Gor.; — tudi psovka nerodnemu človeku, Gor.; — tełčə̀k, -čkà, Gor.
  96. tełčìč, -íča, m. dem. telce; das Kälblein, C.; kajk.- Valj. (Rad).
  97. téle, -ę́ta, n. 1) das Kalb; — morsko tele, der Seehund (phoca vitulina), Erj. (Ž.); — psovka neumnemu, nerodnemu človeku; — 2) das Kerngehäuse des Kernobstes, V.-Cig.; — das Kernholz, vzhŠt.- C.
  98. telebàn, -ána, m. 1) ein ungeschickter, plumper Mensch, der Klotz, der Lümmel; — 2) ein großes Stück von einer Sache, Notr.; — 3) neka alka: die Lumme (uria troile), Erj. (Z.).
  99. telebánast, adj. plump.
  100. telebȃnski, adj. lümmelhaft, Cig.

   67.648 67.748 67.848 67.948 68.048 68.148 68.248 68.348 68.448 68.548  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA