Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (6.801-6.900)

jarȇmnik, m. = jarmnik, vzhŠt.
jarmati, -am, vb. impf. = jarmiti, Mur.
jarməníca, f. = jarmnica, C.
jarmənják, m. = jarmnik, C.
jarmeščíca, f. neko jabolko, Valj. (Rad).
jarmíca, f., Cig., C., pogl. jarmnica.
jarmìč, -íča, m. dem. jarm; das Einzeljoch für einen Ochsen, Dol.; pos. les, v katerega se kamba vtika, Notr.
jarmı̑čək, -čka, m. dem. jarmič, das Einzeljoch, Notr.
jármiti, -im, vb. impf. ins Joch spannen, anjochen: j. vole, Cig., Jan., M.; — unterjochen, knechten, C.
jármljenje, n. das Anjochen: die Knechtung, C.
jȃrmnica, f. die Jochwiede, Notr.
jȃrmnik, m. der Setznagel am Joche, Valj. (Rad).
jármov, adj. Joch-: jarmova kamba, Levst. (Zb. sp.).
jármovəc, -vca, m. der Jochochs, Mur.- Cig., Gor.
jármovka, f. 1) die Jochwiede, Mur.; življenje, ki ni trhle jarmovke vredno, Jurč.; — der Jochriemen, C.; — 2) das Jochseil, an dem der Ochs zieht, Cig., Jan.
jasmı̑n, m. = jazmin, Jan.
jāšma, f. neki kremenjak, der Jaspis, Cig. (T.), Erj. (Min.); — rus.
jāšmast, adj. jaspisartig: jašmasti opal, der Jaspisopal, Cig.
jašmína, f. das Jaspisgut, Cig.
jȃtoma, adv. scharenweise, C., Zv., LjZv.
jazmīn, m. der Jasmin (jasminum), Cig.
jazmīnov, adj. Jasmin-, Cig.
jazmīnovəc, -vca, m. der Jasminstrauch, Jan.
ječerma, f. ein Weiberrock ohne Aermel, Ist.- Cig.; — die Weste der Uskoken, SlN.
jéčmen, -ę́na, m. 1) die Gerste; j. phati, Gerstengraupen machen, Cig.; navadni j., gemeine Gerste (hordeum vulgare), Tuš. (R.); dvovrstni j. ali j. dvovrstnik, die zweizeilige Gerste, die Blattgerste, Cig., C.; j. šestovrstnik, die Herbstgerste, Cig.; rebrnati j., die vierzeilige Gerste, V.-Cig.; j. golec, die nackte Gerste, Cig.; ribji, resnati j., die Bartgerste, Cig.; mišji j., die Mäusegerste, Cig.; — 2) das Gerstenkorn (eine Entzündung am Augenlidrande), Cig., Jan., C., M., Kr.
ječmę̑n, adj. = ječmenov, Mur., C.
ječmę́nast, adj. gerstenförmig, Cig.
ječmę̑nčnica, f. neka hruška, Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.).
ječmę̑nəc, -nca, m. das Gerstenkorn (eine Entzündung am Augenlidrande).
ječmeníca, f. 1) das Gerstenstroh, Jan., Vrtov. (Km. k.); — 2) die Gerstengrütze, Polj.
ječmeník, m. die Gerstengrütze, Cig.
ječmeníka, f. das Haargras (elymus), Erj. (Rok.), C.
ječmenína, f. das Hordein, Cig.
ječmę́nišče, n. der Acker, auf dem Gerste gebaut war.
ječmenják, m. das Gerstenbrot, Cig., Jan., Pohl.- Valj. (Rad).
ječmę́nji, adj. = ječmenov, Cig., Jan.
ječmę̑nka, f. 1) die Gerstengrütze, M., C., Ravn. (Abc.); — 2) der Speltweizen, Pri Fari- Štrek. (LjZv.); — neko jabolko, Mariborska ok., Škrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.); — neka hruška, Slap, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
ječmę́nov, adj. aus Gerste, Gersten-; ječmenov kruh, ječmenova kaša.
ječmę́novəc, -vca, m. 1) das Gerstenbrot, Mur., Jan.; — 2) der Gerstentrank, Cig.
ječmę́novica, f. das Gerstenstroh, Cig., Jan.
ječmę́novka, f. 1) = ječmenovica, Cig., Jan., C.; — 2) die Bierwürze, Erj.- Cig. (T.), C., DZ.
ječmę̑nščak, m. = ruski oves, C.
jemȃłnik, m. der Ablativus ( gramm.), Cig., C.
jemȃnje, n. das Nehmen; j. blaga, der Bezug einer Ware, Cig.; j. časti, der Ehrenraub, Cig.
jemáti, jémljem, I. vb. impf. ad vzeti; 1) nehmen; v roke j., na posodo j., entleihen; po sili j., rauben; beziehen: blago j. pri kom, jemands Kunde sein; j. zdravilo, einnehmen; s seboj j., mitzunehmen pflegen; pod streho j., zu beherbergen pflegen; prevelike obresti j., Wucher treiben; desetino j., den Zehent einheben, Cig.; mito j., sich bestechen lassen; j. dekle, im Begriffe sein zu ehelichen: jemljeta se, Cig.; — v prisego j. koga, jemandem den Eid abnehmen, Cig.; v strah j., strenge behandeln, Nov.; v pretres j. kaj, etwas beurtheilen, Cig.; v račun j., einrechnen; v misel j., erwähnen, anführen; na znanje j., zur Kenntnis nehmen; za zlo j., übel nehmen; j. besedo v tem ali onem pomenu; j. kako reč za to, kar ni, eine Sache verkennen, Cig.; — 2) wegnehmen: s tega sveta j., von dieser Welt hinwegnehmen; trdnjavo j., eine Festung zu nehmen suchen, Cig.; V mlako me vlečejo, Klobuk mi jemljejo, Npes.-K.; Sava breg jemlje, strömt das Ufer ab, Cig.; sapo mi jemlje, es benimmt mir den Athem; vid in sluh mi jemlje, es macht mir Hören und Sehen vergehen; moči j. komu, entkräften; vrednost j., entwerten; poštenje j. komu, jemands Ehre anrühren; gorje jim, kateri nedolžnemu pravico jemljo, Ravn.; — bolezen, lakota jemlje človeka, nimmt ihn her, reibt ihn auf; solnce, sneg jemlje oči, blendet die Augen; — fassen, Cig.; kebel je jemal devet bokalov, LjZv.; — II. jẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad jeti; anfangen, Jan.; konj jema nepokojen biti, C.; Konjiči so slabi, Voz jema mi stat', Npes.- Vod. (Pes.).
jemȃvəc, -vca, m. der Nehmer, Jan., Trub.; der Abnehmer, der Kunde, Cig.
jemȃvka, f. die Nehmerin, Z.; — die Abnehmerin, Cig.
jemčiti, -im, vb. impf. bürgen, nk.; — stsl.; prim. jamčiti.
jeməc, -mca, m. der Bürge, C., nk.; — stsl.
jemlaht, f. = ebehtnica, Gor.
jȇmljaj, m. die Dosis, die Portion, V.-Cig., Jan.
ję̑mnasta, interj. o jemine!
ję̑mpa, f. die Butte, C.; — pred kolibo na steni je visela "jempa" z mlekom, Zv.; — prim. jepar.
ję̑mpar, -rja, m. der Fischbehälter, Z.; — prim. jepar.
jemstvọ, n. die Bürgschaft, die Garantie, C., nk.; — prim. jemec.
jemščina, f. das Vadium, Levst. (Cest.); — prim. jemec.
jeremijāda, f. tarnanje, žalovanje (kakor Jeremijevo), die Jeremiade, Cig.
jeremijeváti, -ȗjem, vb. impf. Jeremiaden anstimmen, Bes.
jermȃnəc, -nca, m. = rman, die Schafgarbe (achillea millefolium), Goriška ok.- Erj. (Torb.), GBrda.
jérmen, -ę́na, m. 1) = remen, der Riemen; brusilni j., der Streichriemen, Cig.; gonilni j., der Triebriemen, DZ.; stremenski j., der Steigriemen, Cig.; — 2) pl. jermeni, tist prostor v kozolcih, ki je za seno odločen, Dol., Notr.; — 3) povodni j., das Seegras, (zostera), Tuš. (B.).
jermenáč, m. iz jermenov spleten bič, korobač, Dol.- Erj. (Torb.).
jermenáča, f. die Riemenpeitsche, Vest.
jermenár, -rja, m. = remenar, Mur., Cig., Jan.; (jermę̑nar), Valj. (Rad); prim. remenar.
jermenáriti, -ȃrim, vb. impf. remenariti, Cig.; = remenarski.
jermenárski, adj. = remenarski, Cig.
jermenȃrstvọ, n. = remenarstvo, Cig., Jan.
jermę́nast, adj. riemenartig; — zähe, Cig.
jermę̑nčək, -čka, m. dem. jermenec; das Riemchen.
jermę̑nəc, -nca, m. dem. jermen; = remenec, das Riemchen, Mur., Cig.; der Schnürriemen, Dict., Cig.
jermę̑nje, n. coll. = remenje, die Riemen, das Riemenzeug, Cig., Jan.
jezuitīzəm, -zma, m. der Jesuitismus, Cig., Jan.
jojmeníkati, -am, vb. impf. "joj meni!" rufen, C.
jȗtrman, m. neko bajeslovno bitje: hajdimo kosit, dokler še jutrman roso tori, Trst. ( Glas. 1859. II. 17.).
kačomȃjka, f. ženska jopa, Zora.
kādmij, m. neka kovina, das Kadmium, Cig. (T.).
kājmakam, m. turški namestnik, der Kaimakam, Jan.
kājman, m. = aligator, Jan., Erj. (Ž.).
kalamȃriš, m. das Tintenfass, ogr.- Valj. (Rad); — prim. lat. calamarius, zum Schreibzeug gehörig.
kalamę̑r, m. das Bleiloth, Cig. (T.); — prim. hs. kalamir.
kalamīna, f. der Galmei, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); — prim. fr. calamine, Galmei.
kalamīt, m. = magnet, Cig., Vrtov. (Vin.); — prim. it. calamita, Magnet.
kalamīta, f. = strelovod, Cig.; — prim. kalamit.
kȃłčmar, -rja, m. der Schweineschneider, Tolm.- Levst. (Rok.) — prim. švic. galzler = Schweineschneider, Levst. (Rok.).
kalimār, -rja, m. das Schreibzeug, Dalm.; — prim. kalamariš.
kālmež, m. = kolmež, Nov.
kalmūk, m. eine Art wollener Zeug, der Kalmuck.
kalmūkast, adj. aus Kalmuck: kalmukasta suknja, Bes.
kalomēl, m. das Kalomel ( chem.), Cig. (T.).
kalvinīzəm, -zma, m. der Calvinismus, Jan.
kám, adv. I. interr. wohin? kam greš? kam li? wohin denn doch, Levst.; kam to, wohin doch? C.; ne vem ne kod ne kam, ich weiß weder aus noch ein; — v vzkliku: kam smo prišli! wohin sind wir gekommen! — pred komparativom: viel, weit; kam lepši, viel schöner, C.; — kam ne, geschweige denn: on bi cigana ukanil, kam ne bi mene, C.; = kam li: on nema peneza, kam li goldinar, C.; = kam li še, Vrt.; — II. indef. kàm, irgendwohin; kam drugam, sonst wohin; pojdi (si) kam! warum nicht gar! Levst. (M.); — ni kam iti v tem vremenu, in diesem Wetter kann man nirgendshin gehen; — kam — kam, sowohl als auch: smrt kam bogate kam nevoljne jednako jemlje, ogr.- C.
kama, adv. = kam, ogr.- Mik., C.
kamarāš, m. eine Art Zeug, C.
kamarāšnica, f. suknja iz kamaraša, vzhŠt.- C.
kamāšna, f. die Gamasche, Cig.
kȃmba, f. 1) der gebogene Stab am Joche, der dem Ochsen um den Hals gegeben wird, Cig., BlKr., Dol., Notr.; kamba od jarma, Levst. (Zb. sp.); — 2) eine Vorrichtung, damit Vögel zu fangen, Šempas ( Goriš.)- Erj. (Torb.); die Dohne, Cig.; die Schlinge, Z.; — die Masche, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 3) eine Handhabe an der Thür, der Thürgriff, Cig., Jan.; — 4) der Schließhaken, in welchen der Riegel des Schlosses schnappt, Cig.; — 5) der Kinnbacken, Rez.- C.; — prim. avstr.-nem. kamp = Kummet, C.; gr. κάμβη, res curva, Mik. (Et.).
kambáč, m. kebel (škaf) z železno kambo, Ponikve- Erj. (Torb.); — die Milchgelte, C., Polj., Tolm.
kāmbala, f. die Platteiße (pleuronectes platessa), Cig., Jan.; — rus.
kȃmbast, adj. kambi podoben, Cig.; kambasto vzbočena opna, prepona zvana, Erj. (Som.).
kȃmbati se, -am se, vb. impf. Schlingen bilden, C.
kȃmbica, f. dem. kamba; 1) die Dohne, die Schlinge (beim Vogelfang), Cig.; — 2) der Kloben an der Wage, das Wagegericht, V.-Cig.

6.301 6.401 6.501 6.601 6.701 6.801 6.901 7.001 7.101 7.201

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA