m (67.848-67.947)

67848. šȗda, f. ime kobili, kajk.- Valj. (Rad).
67849. šȗgar, -rja, m. 1) der Wasenmeister, Jan., Fr.- C.; — 2) der Gerichtsdiener, C.; — iz nem. Scherge (?), C.
67850. šúgav, adj. räudig, krätzig, Jan.; — prim. šuga.
67851. šȗhta, f. die Laube, M., Z., jvzhŠt.
67852. šuhtáti, -ȃm, vb. impf. rauschen, C.; — prim. šohtati.
67853. 1. šújica, f. linke Hand, Jarn., Rib.- Mik.
67854. 2. šȗjica, f. die schräge Richtung, die Schiefe: po šujici postaviti, schief stellen, (po šujci) DZ., Erj. (Torb.), Nov., Vrt.; s šujico (s šujco), schräge, Mur., Met.; — nam. ševica.
67855. 1. šúkati, šȗkam, vb. impf. 1) = drsati z nogama po podu ( prim. bav. schucken, mit kurzem Schwunge in Bewegung setzen), Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) puffen, stoßen, C.; — 3) = tepsti: otroci s šibo šukajo ovce, kadar jih ženo, Št.
67856. 2. šúkati, šȗkam, vb. impf. abstutzen: š. hlod, Cig.; — š. se, eingehen, zusammenschrumpfen, Z.
67857. 1. šúkniti, šȗknem, vb. pf. 1) schlüpfen: š. v posteljo, Z.; — 2) stoßen, Z.; š. komu kaj, jemandem heimlich etwas geben, C.
67858. 2. šúkniti, šȗknem, vb. pf. abkürzen, Z.; sukno š., das Tuch (durch Einfassen) abkürzen, Z.; š. se, eingehen, zusammenschrumpfen, Z.
67859. šȗł, šúla, adj. mit kleinen Ohren: šul oven, C.
67860. šúla, f. = šula ovca, ein Schaf mit kleinen Ohren, Fr.- C.
67861. šúlavəc, -vca, m. = šul oven, C.
67862. šȗłəc, -łca, m. = šulavec, Z.
67863. šúliti, -im, vb. impf. streichen, kratzen, Štrek.; — š. se = smukati se: otrok, pes se šuli okoli človeka, Ip.- Erj. (Torb.): sich duckend schleichen, C.; mačka se za gredo šuli, Z.
67864. šȗlj, m. ein abgesägtes Baumstammstück, der Block, Hal.- C.; — prim. ščuljek.
67865. šȗljək, -ljka, m. = šulj, vzhŠt.- C., jvzhŠt.; — prim. ščuljek.
67866. šúndər, -dra, m. der Lärm.
67867. šundrálọ, n. der Lärmer, Cig.
67868. šundráti, -ȃm, vb. impf. lärmen, poltern, Cig., Jan., C., Dol.
67869. šundràv, -áva, adj. geräuschvoll, lärmend, Cig., C.
67870. šundrȃvəc, -vca, m. der Lärmer, Cig.
67871. šundrȃvka, f. die Lärmerin, Cig.
67872. šȗnt, m. die Aufhetzung, die Aufwiegelung, Cig.
67873. šúntar, -rja, m. der Hetzer, der Aufwiegler.
67874. šúntati, -am, vb. impf. hetzen, aufwiegeln; — prim. švab. schünden = antreiben, stvn. scundan, Levst. (Rok.).
67875. šúntavəc, -vca, m. der Hetzer, der Aufwiegler.
67876. šȗp, šúpa, adj. hohl, C., Z.; — prim. šupelj.
67877. šȗpa, f. der Schoppen, die Schuppe; — iz nem.
67878. šȗpək, -pka, m. ne trda, votla zelna glava, C.; — prim. šupelj.
67879. šúpəlj, -plja, adj. durchlöchert, hohl, Dol., Notr.- Cig., Jan., M., C., Erj. (Min.), Žnid.; š. hrast, Rib.- Mik.; š. kamen, C.; š. zob, oreh, BlKr.; na šupljih slopeh, Nov.
67880. šuplják, m. 1) = prazen, gluh oreh a. leščnik, BlKr.; — votel zob, BlKr.; — 2 der Hohlkopf, der Dummkopf, Cig., C.
67881. šupljína, f. die Höhle, Cig., Jan., M.; das Loch, Zora.
67882. šúpljiti, -im, vb. impf. höhlen, Cig., C.; — glavo si š. = glavo si beliti, Cig., C.
67883. šȗri, m. die Feldgrille, Cig.; šuri-muri, pojdi ven! tako kličejo otroci murne iz luknjic.
67884. šúrja, m. = šurjak, Kras- Cig., Mik.
67885. šurják, m. = moje žene brat, der Schwager, Cig., Jan., C., Vrt., BlKr.
67886. šȗrtati, -am, vb. impf. = prežati ( n. pr. pri svatovščinah), Trst. (Let. 1876, 79.).
67887. šȗrtavəc, -vca, m. = prežar, Mur., Trst. (Let.).
67888. šȗst, m. das Geräusch, C.
67889. šústati, -am, vb. impf. rauschen, C.
67890. šustẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, Trst. (Let.), (šušteti) Jan.; — kaj šustiš tod? = kaj se tod potikaš? BlKr.
67891. šústniti, šȗstnem, vb. pf. mit Geräusch stürzen, C.
67892. šȗšast, adj. hornlos: š. kozel, M., C.
67893. šȗšəc, -šca, m. ein Bock ohne Hörner, M., C.
67894. šȗškanje, n. das Rauschen, das Lärmen, Bes.
67895. šȗškati, -am, vb. impf. rauschen: voda, veter šuška, C.
67896. šušlják, m. ein langsamer Mensch, der Zauderer, der Mauschler, Valj. (Rad), (šušljek, Mur., C.).
67897. šušljáti, -ȃm, vb. impf. 1) langsam thun, zaudern, mauscheln, C., Z.; — 2) still reden, lispeln, C.
67898. šušljȃvəc, -vca, m. der Zauderer, C.
67899. šȗšnja, f. eine im Reden und Handeln langsame Person, Fr.- C.
67900. šušnjáti, -ȃm, vb. impf. zischelnd reden: škrbozoba ženska šušnja, C.; — heiser reden, Z.; — durch die Nase reden, (šeš-) Z.; — prim. šošnjati.
67901. šušòt, -óta, m. das Gezischel, C.
67902. šuštráti, -ȃm, vb. impf. schleuderisch verrichten, fuchteln, Cig., Gor.; — leeres Zeug schwätzen, Polj.
67903. šušúlja, f., nam. češulja, ogr.- C.
67904. šušúriti se, -ȗrim se, vb. impf. = šopiriti se, die Federn sträuben, Blc.-C.
67905. 2. šúta, f. 1) der Schutt, der Schotter, Z., Kr.; — 2) = nasip, zasip, der Erdwall, Meg., Dict.; — iz nem. Schutt.
67906. šutáč, m. = der Schleicher, C.
67907. šútast, adj. = norčav, Kot pri Koboridu, Podkrnci- Erj. (Torb.), Štrek., Vipava; — prim. šutec.
67908. šútati, -am, vb. impf. spähend oder lauernd schleichen: š. za kom, jemandem nachstellen, ogr.- Valj. (Rad), Zora, Npes.-Vraz; pajek za muhami šuta, ogr.- Valj. (Rad).
67909. šȗtəc, -tca, m. = norec, nespameten človek, Kot pri Koboridu, Podkrnci- Erj. (Torb.); — der Läppische, Z.
67910. šútən, -tna, adj. Schotter-: šȗtna jama, Levst. (Cest.).
67911. šútina, f. = 2. šuta 2), der Erdwall, Meg., Dict.
67912. šutljáti, -ȃm, vb. impf. = tiho delati, ("šútlati") BlKr.- Let.
67913. švába, m. die deutsche Schabe (blatta germanica), Erj. (Ž.).
67914. švágati, -am, vb. impf. = švigati, v uganki: Šviga švaga Črez dva praga (metla), Vod. (Pes.).
67915. švapíti, -ím, vb. impf. = nemarno hoditi, BlKr.- Let.
67916. švȃplja, f. 1) ein alter, schlechter Schuh, BlKr.; — 2) der Platthuf, Cig.; — 3) ein plattfüßiger Mensch, V.-Cig., Nov.- C.
67917. švapljáti, -ȃm, vb. impf. breit auftreten, Dol.; schlappen: v copatah š., BlKr.
67918. švȃrati se, -am se, vb. impf., Jan., C., Slom.; pogl. pritoževati se; — po nem. sich beschweren.
67919. švátati, -am, vb. impf. = hvatati, Fr.- C.
67920. švę́dər, -dra, m. 1) der Krummfüßige, Cig., Jan., M., C., Dol.; — 2) ein alter, schief getretener Schuh, die Latsche, Cig., Jan.; — švédər, Valj. (Rad); — prim. ševeder, ševa, Mik. (Et.).
67921. švę̑dra, f. eine krummfüßige Person, Mur., Cig., Kr.- Valj. (Rad), Met., Dol.
67922. švedráč, m. ein krummfüßiger Mensch, Cig., Jan.
67923. švedrálọ, n. ein krummbeiniger Mensch ( zaničlj.), M., Levst. (Rok.).
67924. švę́drast, adj. krummbeinig.
67925. švedráti, -ȃm, vb. impf. 1) mit krummen Beinen gehen, M., C., Z., Dol.- Levst. (Rok.); — latschen, Jan.; — mit wackelnden Beinen gehen: pijanec švedra, Št.; — 2) črevlje š., die Schuhe schief treten.
67926. švę́drav, adj. = švedrast, krummbeinig, C., Z.
67927. švę́dravəc, -vca, m. der Krummbeinige, Jan., C.
67928. švedrè, -ę́ta, m. = švedravec, Levst. (Rok.).
67929. švę́drga, f. 1) das krumme Bein, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) eine krummbeinige Person, Lašče- Levst. (Rok.).
67930. švedrgáti, -ȃm, vb. impf. = švedrati 1), Lašče- Levst. (Rok.).
67931. švedrı̑n, m. ein krummbeiniger Mensch, Cig.
67932. švedrǫ̑n, m. ein krummbeiniger Mensch, Mik.
67933. švę́lja, f. 1) die Näherin, C., Mik., kajk.- Valj. (Rad); — 2) neka riba, (švẹ̑la) Valj. (Rad).
67934. švę̑ljčica, f. = piškur, das Neunauge, die Flussbricke (petromyzon fluviatilis), Guts.- Cig., Mur., Jan., C.
67935. švę́pati, -pam, -pljem, vb. impf. = šepati, Mur.- Cig., Cig., Jan., C.; hudič na eno nogo šveplje, LjZv.; konj ne švepa nič, Jurč.
67936. švę́pavəc, -vca, m. = šepavec, Jan.
67937. švíca, f. die Schräge: s švico, schräge, Mik.; — pogl. ševica.
67938. švíga, f. = človek, kateri sem ter tja šviga (der Fickfacker), Cig.; — šviga-švaga, eine unbeständige Person, Kr.
67939. švíganje, n. coll. schnelle Bewegungen, M.
67940. švígati, švı̑gam, vb. impf. 1) sich schnell hin und her bewegen, hin und her schießen, hin und her fahren: ribe švigajo po vodi, miši po hiši, bliski po nebu; — ohne bestimmte Absicht hin und her laufen (fickfacken), Cig.; — stolz einhergehen, C.; — flackern, lodern: plamen šviga; — ( pren.) pogum mu šviga iz oči, Mur.; — 2) schnell hin und her bewegen: z bičem, s šibo š., kača z jezičkom šviga, mladi ljudje z očmi po cerkvi švigajo, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) š. koga, jemanden mit einer Peitsche oder Ruthe schlagen, Cig., C., Dol.; — žito š. (= otepati) durch Anschlagen entkörnen, Z., vzhŠt.- C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 4) š. se, brunften: mačke se švigajo, Cig., Z.; — prim. nem. schwingen, Levst. (Rok.).
67941. švígavəc, -vca, m. die Ruthe, Polj.
67942. švígəlj, -glja, (-gəljna), m. 1) eine lange Ruthe, C.; — 2) ein langes, dünnes und schmales Brett, C., Z., jvzhŠt.; — 3) = ržen snop, ki ga ne omlatijo, ampak le ošvigajo (otepejo), Tolm.; — 4) ein lang aufgeschossener Jüngling, Cig., Ig (Dol.).
67943. švigetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. š. z bičem, die Peitsche schwingen, C.
67944. švı̑glja, f. 1) eine lange Ruthe, Z., Tolm.; — 2) ein hochaufgeschossener, schlanker Baum, Cig., Jan., Lašče- Levst. (Rok.), Savinska dol.; ein solcher Mensch, Cig.; take dolge šviglje niso nikoli močne, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) = jerbas, pletenica, ein Korb, Kameno- Erj. (Torb.); — 4) = driska, hitrica, Jan., C.
67945. švigljáti, -ȃm, vb. impf. hin und her schwingen, fuchteln: z bičem š., C., Z.; — flackern, Jan.; — drevo se šviglja (schwingt hin und her), C.
67946. švígniti, švı̑gnem, vb. pf. 1) dahinschießen, huschen: miš je švignila v luknjo; — auflodern: plamen je švignil do strehe; — 2) mit der Peitsche o. Ruthe schlagen: š. koga, Dol.
67947. švı̑nglja, f. = šviglja 3), majhna ročna pletenica, das Handkörbchen, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).

   67.348 67.448 67.548 67.648 67.748 67.848 67.948 68.048 68.148 68.248  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani