Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (67.748-67.847)

  1. štrę́ca, f. = šparon, Notr.; — grahove štrece, Erbsenranken, Notr.; — die holzige Wurzel der Rübe, der Kohlrübe u. dgl., M.
  2. štrę́cast, adj. holzicht, Cig., M.
  3. štrẹ́kəlj, -klja, m. 1) die Thürangel, M., Z.; — 2) der Zapfen einer Welle, C.; — prim. strekelj.
  4. štrẹ́na, f. die Strähne; — iz nem.
  5. štrengetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klirren: š. z železom, z denarji, C.; klimpern: na citre š., C.; — prim. strinketati.
  6. štrẹ́nica, f. dem. štrena; — štrenice, das Kettenende der Leinwand (am Webstuhl), Cig.
  7. štrę̑vca, f. die Stelze, Guts., V.-Cig., C., Gor.; — iz nem. Stelze (?).
  8. štrevcáti, -ȃm, vb. impf. auf Stelzen gehen, C.; — = razkoračeno, nerodno hoditi, Polj.
  9. štrę̑vsati, -am, vb. impf. schwerfällig (in großen Stiefeln) einhergehen, C., M.
  10. štrę́vsniti, štrę̑vsnem, vb. pf. im Gehen stolpern, C., M.
  11. štrfìč, -íča, m. 1) = strpič: štrfiče kazati, C.; — 2) neka hruška, C.
  12. štrfı̑čək, -čka, m. dem. štrfič; — neka češplja, kajk.- Valj. (Rad).
  13. štrı̑c, adv., praep., Mur., Cig., pogl. vštric.
  14. štrícati se, -am se, vb. impf. 1) in Reihe und Glied stehen, Fronte machen, V.-Cig.; — 2) wetteifern, Gor.
  15. štrígəlj, -glja, m. der Striegel; — iz nem.
  16. štrigljȃvica, f., Mur., pogl. strigalica.
  17. štrigljȃvka, f., Mur., Cig., jvzhŠt., pogl. strigalica.
  18. štrigǫ̑n, m. der Blutsauger (der Vampyr), Jarn., C.; — prim. štriga.
  19. štríja, f. = vešča, čarovnica, copernica, C., Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — prim. it. strega, Hexe.
  20. štrı̑tən, -tna, adj. štritne vrste, Stirnreihen, Telov.; — prim. štrit, vštrit.
  21. štrítiv, m. = štritof 1), Mur.
  22. štrítof, m. 1) ein Tuch- oder Leinwandstreifen, Notr.; bes. der Randstreifen beim Tuch, Notr., jvzhŠt.; — 2) dasjenige, woran man das Garn zum Knäuel windet, der Kern des Knäuels, jvzhŠt.- C.; — 3) das Hölzchen, mit dessen Hilfe man Garn windet, Valj. (Rad), Savinska dol., SlGor.
  23. 1. štȓk, m. 1) der Spritztropfen, der Spritzer: š. vode, C.; — 2) ein Schlag mit der Peitsche, Cig., M.
  24. 2. štȓk, m. der Storch, Mur., Cig., Jan., ogr.- Mik., Danj. (Posv. p.), Frey. (F.), Erj. (Ž.), vzhŠt.; — kranjski š., eine Art Laufkäfer (carabus caelatus), Nkol.
  25. štŕka, f. 1) eine kleine Spritze, Fr.- C.; — 2) ime kravi, katera rada štrka (= bezlja), BlKr.- Let.
  26. štrkáč, m. der Wasserspritzer, Cig.
  27. štŕkalica, f. 1) die Spritze, Fr.- C., M.; — die Klystierspritze, Cig.; — 2) lok v otročjo igračo, Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.).
  28. štŕkanje, n. 1) das Spritzen, M.; — 2) das schnelle Hinundherspringen, M.; — die Bewegungen des Uhrpendels, Zora.
  29. štrkȃt, m. eine Art Aronstab (arum italicum), Sovinjak ( Ist.)- Erj. (Torb.).
  30. 1. štŕkati, štȓkam, vb. impf. ad štrkniti; 1) spritzen ( intr.); mleko štrka iz sesca; dež štrka, es tröpfelt, Cig., Soška dol., Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.), Polj.; — 2) spritzen ( trans.), vodo štrkati v rane; — 3) schnell sich bewegen, schießen: miška štrka sem ter tja, LjZv.; — ura štrka, das Uhrpendel bewegt sich hin und her, C.; po noči lučce štrkajo, bei der Nacht schießen die Irrlichter umher, Z.; iskre štrkajo, Funken sprühen, C., Savinska dol.; luč štrka, das Licht flackert, C.; drva na ognju štrkajo (platzen), C.; — 4) schlagen, C.; bes. mit der Peitsche schlagen, M.; — š. koga s fižolom (bewerfen), Goriš.
  31. 2. štrkati, -am, vb. impf. = bezljati, BlKr.; = š. se; blago se štrka, das Vieh ist durch Bremsenstiche scheu geworden, Mik.; (koren: strk-, stechen, Mik. [Et.]).
  32. štŕkavəc, -vca, m. 1) der Spritzer, Cig., Jan., M.; — 2) der gerne mit der Peitsche schlägt, M.; — 3) der Herumstreicher, Cig., Jan., M.; ein schlechter Bube, C.; der Springinsfeld, Cig., Jan.; — 4) pasji š. na nogi, eine Art Fußgeschwür vom Anstoßen oder ein Sohlengeschwür, Fr.- C.; — die Fußschwiele, C.; — 5) neka žival (squalius cavedanus), Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.); — 6) der Aronstab (arum maculatum), Cig., Jan., Tuš. (R.).
  33. štȓkəc, -kca, m. 1) der Spritztropfen, Jarn.; — 2) der Nasenstüber, Guts.- Cig.
  34. štŕkəlj, -klja, m. = štrcelj, C., Z.
  35. štrketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. flackern (o luči), C.
  36. štȓklja, f. die Holunderspritze, M., C.
  37. štȓkljaj, m. ein Spritzstrahl, Jan., Z.
  38. štrkljȃvka, f. = redek sok, močnik, C., Slom., Št.
  39. štŕkniti, štȓknem, vb. pf. 1) spritzen ( intr.); kri je štrknila iz rane, Dict.; mleko je štrknilo iz sesca, Z.; — 2) dahinschießen, huschen; — 3) spritzen ( trans.); kri š. na kaj, etwas mit Blut bespritzen; — 4) schlagen, C.; bes. einen Schlag mit der Ruthe oder Peitsche versetzen, M., Z., Polj.; — 5) kupico vina š., ein Glas ausstechen, austrinken, Mur., Cig.
  40. štrkǫ̑č, f. der Strichregen, Ravne nad Livkom- Erj. (Torb.).
  41. štrkolı̑n, m. ein junger Springinsfeld, Jan. (Slovn.); — prim. štrkavec 3).
  42. štrkolı̑nčək, -čka, m. dem. štrkolin(ec), Glas.
  43. štrkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. flackern (vom Licht), C., Z.
  44. štrkọ̑tina, f. der Spritztropfen, Cig., Jan., M., Polj.; nekaj štrkotin je palo, M.; — der Spritzfleck, der Klecks, Cig., Jan.
  45. štȓkov, adj. Storch-, Mur., Cig., Jan.; štrkova noga, štrkovo gnezdo, Cig.
  46. štrlẹ́ti, -ím, vb. impf. ragen, emporragen, hervorragen; — š. v koga, jemanden starr ansehen, Jan.
  47. štrlı̑n, m. 1) = štrkolin, der Windbeutel, Z.; — 2) = štrlinec 2), der Erlenfink, Cig.
  48. štrlína, f. etwas Hervorragendes ( z. B. ein Stein, ein Holz), Cig., C., Medv.- M.
  49. štrlı̑ncati, -am, vb. impf. 1) herumflattern, V.-Cig.; herumschießen (von der Maus), Z.; — herumstreifen, vagabundieren, Cig., M., C.; — 2) unbesonnen handeln, Cig.
  50. štrlı̑ncavt, m. der Springinsfeld, Jan.; — der Herumstreicher, der Vagabund, Mik.
  51. štrlı̑nəc, -nca, m. 1) = štrkolin, Cig.; — 2) der Erlenfink, der Zeisig, Guts.- Cig., Mur., Jan., Frey. (F.).
  52. štrlı̑nkati, -am, vb. impf. = štrlincati, herumstreifen, schwärmen, Jarn.- C.
  53. štrofáti, -ȃm, vb. impf. spritzen, C.
  54. štrofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. patschen: po vodi, po blatu š., C., Z.; sudeln: pri jedi š., C.
  55. 1. štrok, m. = 2. štrk, der Storch (ciconia), Habd.- Mik., Z., Frey. (F.), Erj. (Ž.).
  56. 2. štròk, štróka, m. = strok.
  57. štropòt, -óta, m. das Gepolter, C., BlKr.; das Gestrampfe ( z. B. der Pferde), C.
  58. štropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. poltern, Z.
  59. štrpìč, -íča, m. = strpič, C., Nov.
  60. štrpljáti, -ȃm, vb. impf. kaudern, Štrek.
  61. štrtȃl, m. das Viertel, Mur., Danj.- M.; (narejeno po zgledu besede "frtal" = Viertel, Štrek. [Arch.]).
  62. štŕti, num., pogl. četrti.
  63. štrtíca, f. 1) die Quarte (im Piketspiel), V.-Cig.; — 2) das jeden vierten Tag wiederkehrende Fieber, Mur.
  64. štrtı̑n, m. = štrtinjak, Mur., Cig., Jan.
  65. štrtı̑njak, m. der Startin (10 österr. Eimer); pogl. četrtinjak.
  66. štrȗc, m. = noj, der Strauß, Mur., Cig., Jan.; — it. struzzo.
  67. štrúca, f. ein länglicher Brotlaib; — š. prediva = povesmo, Z., Dol.; — prim. kor.-nem. strutz, m.
  68. štrȗcati, -am, vb. impf. s pirhi š. = turčati, Cig., C.
  69. štrúčica, f. dem. štruca.
  70. štrúkəlj, -klja, m. der Strudel (eine Mehlspeise); — iz nem.; prim. bav. struckel, C.
  71. štúbəlj, -blja, m. eine Art länglicher Milchtopf, Hal.- Trst. (Let.); — prim. stublo.
  72. štȗbljək, -bljəka, (-bəljka), m. dem. štubelj; lonec, v katerem se mleko siri in kisa, Št.- Valj. (Rad).
  73. štȗca, f. = polič, C.; — prim. nem. Stutz, Stutzen.
  74. štuča-krača, f. štučo-kračo prevrniti, einen Burzelbaum schlagen, LjZv.
  75. štȗčkati, -am, vb. impf. = 1. štukati, Dol.
  76. študènt, -ę́nta, m. der Student.
  77. študę̑ra, f. = die Schnellwage, Dalm.; — prim. stodera.
  78. študı̑rati, -am, vb. impf. studieren.
  79. 1. štúkati, štȗkam, vb. impf. ad štukniti, Dol., jvzhŠt.
  80. 2. štúkati, -am, vb. impf. auszanken: š. koga, Lašče- Levst. (Rok.); — š. se, streiten, C., ogr.- M.; — prim. bav. abstucken = zankend heruntermachen.
  81. 3. štúkati, -am, vb. impf. stücken, anstücken; — iz nem.
  82. štúkniti, štȗknem, vb. pf. š. vola, den Ochsen mit dem Rufe štu! rücklings gehen heißen, Štrek., Dol., jvzhŠt.
  83. štúla, f. 1) ein stumpfer, hervorragender Gegenstand: der Stumpf, Cig., Jan., C.; — ein nackter Ast, Jan.; — der Hornstummel, C.; — der Fuß des Bettgestells, C.; — der Stelzfuß, Jan.; — der Hutgupf, Cig., C., Kr.; eine hohe Haube, C.; — ein hoher Kopfputz, Cig.; — ein Hut Zucker, V.-Cig.; štulo napeti = šobo napeti, Preš. ( LjZv. VIII. 570.); = štulo držati, Notr.; — 2) = krava brez rogov, Podkrnci- Erj. (Torb.), Ščav.- C.
  84. štúlast, adj. 1) einem Stumpf ähnlich, stumpf, Cig., Jan.; — 2) mit abgestoßenen, abgebrochenen Hörnern: štulasta krava, C.; — 3) armlos, Cig., Jan.
  85. štúlav, adj. hörnerlos, mit abgestoßenen, abgebrochenen Hörnern, C.
  86. štúlavəc, -vca, m. der Geck, Jan.
  87. štȗłəc, -łca, m. 1) ein kegelförmiges Ding, C.; der Spitzhut, Z.; — der Spitzapfel, Z.; — 2) človek s štulastim obrazom, M.; (psovka), Idrija; — 3) ein aufdringlicher Mensch, Z.
  88. štȗlež, m. der Geck, Cig.
  89. štúlica, f. dem. štula; 1) der Spitzkopf, Cig., C.; — 2) štulice, neke štulaste hruške, Z., Blc.-C.
  90. štúliti, štȗlim, vb. impf. 1) abstutzen: š. konju rep, Cig., Jan.; — 2) (Unpassendes) anfügen, einmengen, aufdrängen: tuje besede v jezik š., Cig.; kam to štuliš? Levst. (Rok.); — š. se, sich aufdringlich einmengen, sich aufdrängen, Cig., Jan., C., Kr., Št.; v vsako reč se štuli, M.; za župana se štuli, pa ga nečemo; star je, pa se mej fante štuli; v gnečo se š., Lašče- Levst. (Rok.); š. se krog koga, jemandem zudringlich den Hof machen, C.; — š. se, sich brüsten, Jan., C.; š. se za koga, sich für jemanden ausgeben, Cig., M.; — 3) štuli se mi = preseda mi, BlKr.- Let.
  91. štúliti se, -im se, vb. impf. sich spreizen, sich sträuben, Jan.; — = obotavljati se ( prim. stvn. stullan, švab. stollen) Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  92. štúpa, f. 1) etwas zu Pulver Verkleinertes; das medicinische Pulver; — bes. gestoßener Pfeffer; — 2) štupo-ramo (štuporamo) nesti koga, jemanden huckepack tragen; ( nam. štupo na rami nesti [?], tudi: štupo-kramo nesti, = prper nesti, C.); — prim. bav. stupp = Pulver, Pfeffer, Levst. (Rok.).
  93. štȗpar, -rja, m. kdor štupo prodaja, Valj. (Rad).
  94. štupáti, -ȃm, vb. impf. 1) mit einem pulverisierten Gewürz (Pfeffer u. dgl.) bestreuen; — 2) temu ni štupati, diesem darf man nicht trauen, Gor., Savinska dol.; — tudi: štúpati.
  95. štȗpnica, f. die Pfefferbüchse, Cig., M., Gor.
  96. štvȃnjka, f. kar plača ženin fantom piti (iz: Stehwein), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  97. šȗba, f. = šavba, der Pelz, Mur., Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad).
  98. šúbəlj, -blja, (-bəljna), m. nekaka klobasa, Dict., Pohl., Z.; — prim. avstr.-nem. schübling, eine Art Wurst, C.
  99. šȗbica, f. dem. šuba; ein kleiner Pelz, Habd.- Mik.
  100. šȗbla, f. die Schaufel, Ip.- Mik., Gor.; der Stechspaten, Štrek.; — = velika velnica, Kras; — iz nem.

   67.248 67.348 67.448 67.548 67.648 67.748 67.848 67.948 68.048 68.148  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA