Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (67.648-67.747)

  1. štı̑nkati, -am, vb. impf. = ščinkati: zeba štinka, C.
  2. štinketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = štinkati, C., Z.
  3. štipēndij, m. = stipendij, das Stipendium.
  4. štı̑r, m. der Scorpion, ogr.- C., Mik.; — tudi stsl.
  5. štı̑rčək, -čka, m. štirčki = četverčki, Vierlinge, Mur., C.
  6. štı̑rdeset, num. nav. nam. štirideset.
  7. štı̑redi, num., Kor., nam. štiriredi.
  8. štírice, f. pl. = majhen voziček na štiri kolesa za samotežno vožnjo, Kamnik ( Gor.).
  9. štiridánski, adj. viertägig, Mur., Jan.
  10. štírideset, num. vierzig, Alas., Levst. (Sl. Spr.), nk.; tudi: štı̑rideset.
  11. štiridesetę̑r, num. vierzigerlei.
  12. štírideseti, num. der vierzigste.
  13. štíridesetič, adv. vierzigstens, zum vierzigstenmal.
  14. štíridesetkrat, adv. vierzigmal.
  15. štíridesetkratən, -tna, adj. vierzigmalig.
  16. štiridesetlẹ̑tnica, f. das vierzigjährige Jubiläum, nk.
  17. štiridesetlẹ̑tnik, m. der Vierzigjährige, Jan. (H.).
  18. štiridesetlẹtnják, m. = štiridesetletnik, Jan. (H.).
  19. štíridesetnik, m. 1) ein vierzigjähriger Mann, V.-Cig., Jan.; — 2) im J. 1840 gewachsener Wein, V.-Cig.
  20. štiriglàv, -gláva, adj. vierköpfig, Mur.
  21. štirikolę́sən, -sna, adj. vierräderig, Mur.
  22. štírikrat, adv. viermal.
  23. štírikratən, -tna, adj. viermalig.
  24. štirilẹ̑təc, -tca, m. ein vierjähriges Kind, Mur.
  25. štirilẹ̑tje, n. der Zeitraum von vier Jahren, Jan.
  26. štirinájst, num. vierzehn; ( prim. devetnajst in izvedenke).
  27. štirinajstę̑r, num. vierzehnerlei.
  28. štirinájsti, num. der vierzehnte.
  29. štirinájstič, adv. vierzehntens, zum vierzehntenmal.
  30. štirinájščica, f. der Vierzehner, Mur.
  31. štirinogáč, m. der Vierfüßler, Jan. (H.).
  32. štirinogàt, -áta, adj. = četveronog, Mur., Cig., Jan.
  33. štirinogàv, -áva, adj., Trub.- Mik., pogl. štirinogat.
  34. štirinǫ́žən, -žna, adj. = štirinog, Mur., Cig., Jan.
  35. štiriǫ̑gəłnik, m. das Viereck, Cig., Jan.
  36. štiriǫ̑glast, adj. = štirioglat, Dalm.
  37. štíriredi, num. = štirideset, (štirredi) Guts., (štiredi) Jan. (Slovn.), Rož.- Kres, Kor.
  38. štirirobàt, -áta, adj. vierkantig, Mur., Cig.
  39. štíristọ, num. = štiri sto, vierhundert; (štiristotni, -ter, -teren, -krat itd., prim. stotni, stoter itd.).
  40. štiritisǫ́č, num. = štiri tisoč, viertausend.
  41. štiritisǫ́čni, -čna, num. der viertausendste, Cig., Jan.
  42. štirivrstnják, m. die vierzeilige Gerste, Cig.
  43. štirizòb, -zǫ́ba, adj. vierzähnig, Mur.; — vierzackig, Mur.
  44. štirizobàt, -áta, adj. = štirizob, Mur.
  45. štirizǫ̑bnica, f. = mlada žival, ki ima uže štiri zobe, C.
  46. štirják, m. 1) = kvadrat, das Quadrat, Cig., Jan., Nov.; — 2) das Viertelstartinfass (2 1/2 Eimer haltend), Volk.- M., vzhŠt.
  47. štírje, m. štíri, f., n. num. vier; — prim. četirje.
  48. štı̑rka, f. 1) = četverka, die Zahl vier, der Vierer, Mur., Cig., Jan.; — 2) zwei Paar Ochsen oder Pferde, C.; — 3) ein viertheiliges Kleeblatt, Mur.; — 4) = štirjak, ein 2 1/2 Eimer haltendes Fass, vzhŠt.
  49. štı̑rkati, -am, vb. impf. zu vier Schlägen (zu vieren) dreschen o. hämmern, vzhŠt.- Mik., Z.
  50. štiropę̑rka, f. = detelja s štirimi peresi, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  51. štı̑vra, f. = davek; — prim. stvn. stiura, Steuer, Levst. (Rok.).
  52. što, pron., nam. kdo, ogr.- C.
  53. štǫ́čiti, štǫ̑čim, vb. pf. = stokniti, dregniti: otroka s kako rečjo v oko š., Dol.
  54. štodír, -írja, m. = štedira, SlGor.
  55. štodı̑ra, f. die Schnellwage, C.; — prim. stodira.
  56. štogȗbəc, -bca, m., Lašče- Levst. (Rok.), pogl. šestogubec.
  57. štǫ́kałnik, m. 1) der Plumpstock, mit welchem die Fischer die Fische ins Netz treiben, V.-Cig.; — 2) eine Art Stößel: na koncu z železom okovan drog, s katerim hrano za svinje tolčejo, Kr.
  58. štǫ́kalọ, n. 1) = štokalnik 2), Z.; — 2) ein ungeschickter Mensch, Lašče- Levst. (Rok.).
  59. štǫ́kati, štǫ̑kam, vb. impf. mit einem Stock oder einem ähnlichen Dinge stoßen, stechen, stochern, M., C.; s palico po grmovju š., jvzhŠt.; — s štokalnikom svinjam v pominjaku hrano štokajo, Lašče- Levst. (Rok.); — stöbern: kaj povsod štokaš! BlKr.; — od nem. Stock (?).
  60. štǫ́kavəc, -vca, m. der Pirol (oriolus galbula), Žabče ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  61. štǫ́kniti, štǫ̑knem, vb. pf. stoßen, Jan., Fr.- C., Dol.; — prim. štokati.
  62. štōla, f. del mašniške obleke, nadramnica, die Stola.
  63. štopícati, -am, vb. impf., BlKr., Gor., pogl. štapicati.
  64. štǫ̑r, m. 1) der Baumstumpf, der Baumstock; kaj bom tu stal, kakor hrastov štor! Jurč.; — der Krautstrunk, Dict., Cig., Dol., Gor.; — 2) der Zapfen von Nadelbäumen, Poh.; — 3) der Baumknorren, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 4) der Klumpen, Mur., Trst. ( Vest.); — 5) eine ausgehöhlte Birne, jvzhŠt.; — 6) = škaf, das Schaff, Koborid ( Goriš.); — 7) psovka neokretnemu človeku, der Klotz; — tudi: štòr, štóra; — prim. bav. storren, Baumstumpf, Mik. (Et.).
  65. štǫ̑rast, adj. plump, klotzig, ungeschickt.
  66. štǫ́rati, štǫ̑ram, vb. impf. = štokati, Fr.- C., jvzhŠt.
  67. štorbúljast, adj. plump, roh, grob, ungeschickt, V.-Cig., Ravn.; — prim. štrbalja.
  68. štǫ̑rəc, -rca, m. dem. štor; 1) ein kleiner Baumstumpf; — 2) = golida, Tolm.
  69. štǫ̑rək, -rka, m. dem. štor; 1) ein kleiner Baumstumpf; — 2) das Futteral, Jan.
  70. štòrg, štórga, m. 1) ein alter, hohler Baum, Valj. (Rad); — 2) die Baumhöhle, Valj. (Rad).
  71. štǫ́rja, f. eine aus Binsen, Bast, Stroh und dgl. geflochtene Matte oder Decke; — prim. lat. storea.
  72. štǫ̑rjar, -rja, m. der Mattenflechter, Cig.
  73. štorjeplèt, -plę́ta, m. der Mattenflechter, Cig.
  74. štǫ́rjica, f. dem. štorja; eine kleine Matte.
  75. štǫ̑rka, f. ein ungeschicktes Weib, Mur.
  76. štorkljáč, m. ein ungeschickt einhergehender Mensch, Lašče- Levst. (Rok.).
  77. štǫ̑rkljast, adj. ungeschickt, plump.
  78. štorkljáti, -ȃm, vb. impf. ungeschickt einhergehen; v coklah š., Npes. ( Gor.)- Valj. (Rad).
  79. štorkljè, -ę́ta, m. = štorkljež, Lašče- Levst. (Rok.).
  80. štǫ̑rkljež, m. ein ungeschickter Mensch.
  81. štorkljı̑n, m. = štorkljež, Cig.
  82. štǫ̑rovəc, -vca, m. die Zwergbohne, C.
  83. štorovítən, -tna, adj. voll Baumstöcke, C.
  84. štorǫ̑vje, n. coll. die Baumstöcke, M., C.
  85. štǫ̑rovka, f. 1) rumena, užitna goba, C.; der Stockschwamm, Mik.; (štorǫ̑vka), Mur.; — 2) der Stockfisch, Mur.; — 3) ein plumpes Weib, Kr.- Valj. (Rad).
  86. štòrž, štórža, m. = storž, Cig., Jan., C.
  87. štrákəlj, -klja, m. eine kleine Strähne, Cig.; š. kupilnega cvirna, Lašče- Levst. (Rok.); — ein abgesonderter Theil einer Strähne, M.; trije štraklji so cela štrena, Z.; — prim. nem. Strang tudi = Strähne, dem. Strangel (?).
  88. štrbálja, f. ein schlechter Wald, C.; ein Wald mit dürrem Holz oder Krummholz, Z.
  89. štrbáljast, adj. mit dürrem oder krummem Gehölz, Z.; štrbaljasta gošča ima redke veje, C.
  90. štrbę̑nkati, -am, vb. impf. klempern, klimpern, BlKr.
  91. štrbǫ́ncəlj, -clja, m. die Eierpflaume, die Rosspflaume, Guts.- Cig., Jarn., Jan., C., Tuš. (R.), Notr.; — die Reine Claude, Jarn. (Sadj.).
  92. štrbùnk, interj. plumps! (beim Fall in eine Flüssigkeit).
  93. štrbúnkati, -am, vb. impf. ad štrbunkniti.
  94. štrbúnkniti, -ȗnknem, vb. pf. hineinplumpen: v vodo š.; — mit einem Worte herausplatzen, C.
  95. štŕcati, štȓcam, vb. impf. = štrkati, C.; — = tepsti: s šibo koga š., Fr.- C.
  96. štŕcəlj, -clja, m. ein dünner, hervorragender Stumpf eines Bäumchens, Astes oder Stengels; kadar se trava pokosi, štrle po travniku štrclji trših in debelejših pokošenih rastlin, Dol.; drevo je ob eni strani imelo namesto vej goste štrclje kakor pol lestve, Glas.; — der in der Erde steckende Rest des Krautstrunkes, C., Dol.
  97. štrcljáti, -ȃm, vb. impf. = s pirhom ob pirh trkati za igro, Navr. (Let.), BlKr.
  98. štŕcljevje, n. coll. kraj, kjer je mnogo štrcljev, Fr.- C.
  99. štŕčati, -ím, vb. impf. = strčati, emporragen, hervorragen, M., BlKr., Goriš.
  100. štȓčnica, f. der Spritzfisch (chelmon rostratus), Erj. (Z.).

   67.148 67.248 67.348 67.448 67.548 67.648 67.748 67.848 67.948 68.048  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA