Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (67.548-67.647)

  1. špírovec, -vca, m. = šperovec.
  2. špitȃł, -la, m. bolnica, das Spital.
  3. špitȃlar, -rja, m. = špitalski otrok, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. špitalski.
  4. špitȃłčan, m. der Spitalbewohner, kajk.- Valj. (Rad).
  5. špitȃłnik, m. der Spitalpfründner, Cig.
  6. špitȃłski, adj. Spital-: špitalska hrana; š. otrok, ein Findelkind, welches aus dem Findelhause ("Spital") in eine Familie aufgenommen worden ist, Lašče- Levst. (Rok.).
  7. šplę̑vta, f. = skril ali kar je skrili podobno, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. špelta.
  8. špǫ́gati, špǫ̑gam, vb. impf. 1) gewöhnlich anwenden, zu gebrauchen pflegen, Dict., Mur., Gor., Notr., Štrek., Rog.- Valj. (Rad), nk.; to besedo malokdaj špogamo, Jap. (Prid.); šege š. (beobachten), Ravn.; špoga si kavo, sie pflegt Kaffee zu trinken, Notr.; š. tobak, ein Tabakraucher sein, Z.; — 2) ziehen: drevje, živali š., C.; — 3) sparen, schonen, SlGor.- C., Kor.- Mik.; — prim. srvn. spulgen, nem. ( dial.) sich spulgen = sich pflegen, Mik.
  9. špòr, špǫ́ra, m. = ključanica, das Schloss, ogr.- Valj. (Rad).
  10. šporíš, m., Valj. (Rad), Medv. (Rok.), pogl. sporiš.
  11. špránja, f. die Spalte, die Fuge; — prim. srvn. spranz, Spalte, Levst. (Rok.).
  12. špránjica, f. dem. špranja; eine kleine Spalte.
  13. šprẹ̑kla, f. eine Stange der Dachdecker, Mur.; — prim. prekla.
  14. šprìh, špríha, m. coll. Hasenschrot, C., Valj. (Rad), BlKr.; — prim. šprihati.
  15. špríhati, -am, vb. impf. spritzen, C.; — iz nem.
  16. špríhniti, šprı̑hnem, vb. pf. spritzen ( z. B. Wasser aus dem Munde), C., Npes.-Vraz.
  17. šprı̑kla, f. 1) = tenek kolček ali ozka deščica: die Leitersprosse, Cig.; — der Vogelhaussprießel, Valj. (Rad), Kr.; — die Radspeiche, V.-Cig., Jan.; — šprikle, die emporragenden Hölzer des Ochsenjoches, jvzhŠt.; — die Schiene, die Sohle bei Beinbrüchen: nogo v šprikle dejati, Cig., Z.; — 2) der Holzsplitter, BlKr.; — 3) das Laufbrett der Weber, Cig., Gor.; — prim. nem. Spreitel = Sprießel, C.
  18. šprı̑nca, f. der Sperber (astur [falco] nisus), C., vzhŠt.; der Mausgeier, na zapadu, Mik.; — tudi neki rdeč hrostek, Fr.- C.; — prim. nem. ( dial.) sprinz.
  19. šprı̑nclar, -rja, m. = šprinca, der Sperber, Frey. (F.).
  20. šprı̑nclja, f. eine Art Raubvogel, Mik.; — = postolka, Z.; — prim. šprinca.
  21. šprı̑ži, m. pl. die Brustdrüse ( bes. bei den Schweinen, Bröschen, "Briese"), vzhŠt.- C.; — iz nem.
  22. špȗnt, m. pri tesarjih taka zveza med lesom, da deske ali bruna segajo v utore, vsekane v stebre; na špunt delan svinjak, C., Dol., Št.; — tudi: tak steber z utori, jvzhŠt.; — ( die Nuth, V.-Cig.); — iz nem. Spund (istega pomena).
  23. špȗntati, -am, vb. impf. = na špunt delati: dobro vkup špuntane dile, Vod. (Izb. sp.).
  24. špȗntnik, m. der Nuthhobel, M., C.
  25. špúrati se, -am se, vb. impf. = ne hoteti jesti (od strahu ali sramežljivosti): jej, jej! kaj se špuraš? ( it. spaurirsi, in Furcht gerathen), Lašče- Erj. (Torb.); — prim. spurav.
  26. špúrav, adj. heikelig, wählerisch im Essen, M., C., vzhŠt., jvzhŠt.
  27. špúriti se, -im se, vb. impf. = špurati se, M.
  28. šrȃnga, f. der Schranken, bes. der Zoll- oder Mautschranken; — iz nem.
  29. šrátəlj, -tlja, m. = škrat, C., Dol.
  30. šrȃvb, m. die Schraube; — iz nem.
  31. šrȃvf, m. = šravb.
  32. šrec, m. = šranga, Z., Št.- Več.
  33. štāb, m. višje vojaško poveljništvo, der Stab.
  34. štabati, -am, vb. impf., BlKr.- Let., pogl. štapati.
  35. štȃbla, f. = stopnica, die Staffel, die Stufe; — iz nem. Staffel.
  36. štacȗn, m. = štacuna, Mur., C., ogr.- Valj. (Rad).
  37. štacúna, f. der Kaufladen, das Verkaufsgewölbe; — prim. ben.-it. stazon, stazona, der Kaufladen, die Bude, bav. station, lat. statio, Štrek. (Arch.).
  38. štacunár, -rja, m. der Inhaber eines Kaufgewölbes.
  39. štágəlj, -glja, m. die Tenne, kajk.- Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. stadl, die Scheune.
  40. štákor, -rja, m. 1) = podgana, die Ratte, BlKr., kajk.- Valj. (Rad); — 2) die Spitzmaus (sorex araneus), Frey. (F.).
  41. štakorı̑njak, m. = podganščak, der Rattenkoth, C.
  42. štála, f. = hlev, der Stall; — iz nem.
  43. štȃnga, f. = drog, die Stange; — iz nem.
  44. štànt, štánta, m. 1) = zakup, der "Bestand", der Pacht; v š. vzeti, dati; v štantu imeti; — 2) der Stand, die Bude eines Verkäufers auf dem Markte; — 3) del kozolca med dvema stebroma = okno, Gor., Notr.; — iz nem.
  45. štȃntnik, m. der Pächter.
  46. štȃnžica, f. dem. štanga; die Spille, Dol.; — die Stricknadel, jvzhŠt.
  47. štápati, -am, vb. impf. leise treten, schleichend gehen, V.-Cig.; kuga v temi štapa, C.; — prim. bav. stapfen = treten, schreiten, Levst. (Rok.).
  48. štapícati, -am, vb. impf. kleinschrittig und sachte auftretend gehen, Z.; čudno so štapicali tanki gospodiči po mestnih prostorih, Glas.; — unruhig hin und her treten, Z.; — prim. štapati.
  49. štȃpnja, f. 1) der Tritt ( z. B. im Schnee), C.; — 2) die Stufe, Cig., Jan., Gor.- Levst. (Rok.); — prim. štapati.
  50. štár, m. = lesena posodica, vedrica, kebel, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — pogl. star.
  51. štȃrəc, -rca, m. 1) na štarec voziti, (lange Baumstämme) auf den zerlegten zwei Wagentheilen fahren und mittelst einer Stange lenken, Levst. (Rok.); — 2) na štarec vreči (žabo), mittelst eines Hebels in die Höhe schnellen, Levst. (Rok.); — prim. bav. starz, nem. Sterz.
  52. štáta, f. = navada, razvada, Dol.- Levst. (Rok.), BlKr., Gor.; štate mu ne ve, er kennt seine Gewohnheiten nicht, er weiß ihn nicht zu behandeln, Notr., Gor.
  53. štȃtljiv, adj. stetig: konj je š., Dol., BlKr.; — iz nem.; prim. šketljiv.
  54. štè, adv. = koli: kaj šte = kar koli ( prim. hoteti), vzhŠt.- Mik.
  55. štedír, -rja, m. = štedor, Z., Ljub.; ( f., Cig.).
  56. štediti, -im, vb. impf., pogl. ščediti.
  57. štedǫ̑r, -rja, m. der Wagebalken, Mik.; — prim. štodira.
  58. štę́fan, m. großer irdener Krug, vzhŠt.- C.; — eine große Flasche, Kr.
  59. štefnjáti, -ȃm, vb. impf. schnüffeln, stöbern.
  60. štę̑kar, -rja, m. štekarji se zovejo oni Slovenci na vzhodnem Koroškem, ki govore: šteka, šta, što itd. namestu: tukaj, ta, to itd., Kres I. 412.
  61. štékəlj, -klja, m. 1) die Thürangel, Cig., Jan., C., Levst. (Rok.); — 2) der Zapfen am Wellbaume ( z. B. beim Mühlrade), Cig., Frey. (Rok.), Dol., jvzhŠt.; — der Leitnagel im Hunde ( mont.), Cig.; — 3) = osnik, der Achsennagel, Dol.; — 4) die Eisenspitze an einem Stock, Dol.; — 5) der Hauzahn der Schweine, Gor.; — 6) die Hülsenspitze des Getreidekerns ( z. B. im Mehl), Lašče- Levst. (Rok.); — prim. bav. stäckel, stecken, Gehstock mit einer eisernen Spitze, Levst. (Rok.).
  62. štekljáča, f. palica z močnim štekljem (žebljem) na koncu, kakršne imajo krošnjarji, C., Z., Rib.
  63. štekljȃčar, -rja, m. berač s štekljačo, Z., Kr.; — štekljačarji, nekdaj neka posebna vrsta potepuhov, kakor rokovnjači, plaščarji, Levst. (Rok.).
  64. štekljáti, -ȃm, vb. impf. pšenico š., den Weizen spitzen (ihm die Spitzen abschlagen), Cig.; zmlačeno pšenico (ali ječmen) še enkrat, kadar je slama že odpravljena, premlatiti, da se zrnje iz luskin izuje, Dol.; ječmen tudi v stopah štekljajo, Dol.; — prim. štekelj 6).
  65. štę̑nge, f. pl. = stopnice; — iz nem. Stiege.
  66. štenják, m. = kotlič, s katerim se zajema voda, kalalnik ( prim. it. stagnata, zinnerner Wasserständer), Komen na Krasu, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  67. štę̑nta, f. die Mühe, Dict., C.; — prim. it. stento, Mühseligkeit.
  68. štę̑ntati, -am, vb. impf. 1) sich abmühen, M.; š. ino delati, Jsvkr.; — 2) zaudern, zögern, säumen, ogr.- Mik., C., BlKr.; — = postavati, BlKr.- Let.; — prim. it. stentare, Mühe haben, zaudern, Mik. (Et.).
  69. štəpáti, -ȃm, vb. impf. trauen: temu človeku ni dosti š., Gor.; — pogl. štupati 2).
  70. štépih, -íha, m. der Schöpf-, Zieh- oder Pumpbrunnen, Guts., Mur., Cig., Mik., Št.; — prim. štembih in bav. stübih, Packfass, Mik. (Et.).
  71. štę́ra, f. das Arbeiten eines Handwerkers in einem fremden Hause gegen Kost und Taglohn, bes. das Nähen; v štero iti, Gor.; krojač ga je gonil s seboj po šterah, Vrt.; — prim. bav. auf die stör gehen, Mik. (Et.).
  72. 1. štèrc, štérca, m. šterca voditi = na štarec voziti, vzhŠt.; — prim. štarec.
  73. 2. štèrc, štérca, m. = berač, Mur., Cig., vzhŠt.; zdaj že vsak š. kadi, Slom.; — prim. nem. Sterzer = Müßiggänger, Mik. (Et.).
  74. štȇrcar, -rja, m. der Müßiggänger, Gor.; der Vagabund, Meg.; — prim. 2. šterc.
  75. štérčiti, -im, vb. impf. = na šterc voziti, Fr.- C.; — prim. 1. šterc.
  76. štȇrkinja, f. = beračica, Št.- Cig., Jan.; — prim. štere.
  77. šterlīng, m. angleški denar, der Sterling.
  78. 1. štę̑rna, f. der Ziehbrunnen, der Schöpfbrunnen; š. na vago, Cig., Jan.; š. na kolo, SlGor.- C.; — prim. gr. στέρνα, lat. cisterna, nem. Zisterne, Mik. (Et.).
  79. štẹ́ti, štẹ̑jem, vb. impf. 1) zählen; — v osmih dneh, po vročitvi naloga štejoč (von der Einhändigung des Auftrages gerechnet), DZ.; štẹvèn (= štet), Dalm.; dobrote komu š., jemandem die ihm erwiesenen Wohlthaten vorwerfen, Cig.; — 2) anrechnen; šteti komu kaj v čast, v sramoto, v krivico, v hudodelstvo, zur Ehre, Schmach, Schuld, zum Verbrechen anrechnen; v čast si š., sich zur Ehre anrechnen; — 3) achten, auf jemanden halten: kdo ga šteje? Soška dol.- Erj. (Torb.); mož je močno števen, GBrda; — dafürhalten, meinen: oče so šteli, da je iz jutrove dežele, Glas.; — š. koga za kaj, jemanden für etwas halten; š. koga (za) srečnega; — š. se za kaj, sich für etwas halten; š. se (za) srečnega; — šteje se moje, uživa pa le on, man hält es für mein Eigenthum, den Nutzen aber hat nur er; — 4) lesen, Mur., ogr., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. čteti.
  80. štẹ́ti, štèm, vb. impf., ogr.- C., pogl. hoteti.
  81. štẹ̑vəc, -vca, m. 1) der Zähler, Cig.; — der Zähler ( math.), V.-Cig., Cig. (T.), Cel. (Ar.); — 2) der Leser, Cig., C., vzhŠt.
  82. štẹ́vən, -vna, adj. 1) Zahl-: štẹ̑vnọ ime = števnik, Jan.; — 2) zählbar, Jan. (H.).
  83. štẹvénje, n. 1) das Zählen, Z., M., Vod. (Izb. sp.); — die Rechnung, C.; to ni v števenju, to ne pride v števenje, Polj.; — 2) die Zahl, Z., Trub., Krelj, Rog., Jsvkr.; š. izvoljenih, Kast., Skal.- Let.; tvojih grehov je brez števenja, Bas.; dvanajst števenja, zwölf an der Zahl, Vrt.; — veliko na števenje, der Zahl nach viel, Polj.
  84. štẹvı̑lar, -rja, m. der Rechner, Cig.
  85. štẹvíłən, -łna, adj. 1) Zahlen-, Cig. (T.); štẹvı̑łnọ razmerje, das Zahlenverhältnis, Cel. (Ar.); — numerisch, Cig. (T.); — 2) zahlreich, V.-Cig., Jan., M., nk.; — 3) = prešteven, zählbar, Jan. (H.).
  86. štẹvíliti, -ı̑lim, vb. impf. mit Zahlen rechnen, Cig., Jan., C.
  87. štẹvı̑łka, f. 1) die Nummer, die Ziffer, V.-Cig., Jan., C., Cel. (Ar.), nk.; — 2) das einzelne Stück: številke razpel so bile po goldinarju, LjZv.
  88. štẹviłkovȃnje, n. die Numeration, Cel. (Ar.).
  89. štẹviłkováti, -ȗjem, vb. impf. numerieren, Jan. (H.).
  90. štẹvı̑łnik, m. das Zahlwort, Jan., Cig. (T.), Levst. (Sl. Spr.).
  91. štẹvílọ, n. die Zahl; malo, veliko š. ljudi; brez števila, ohne Zahl, unzählig; vojakov brez števila; po številu, der Zahl nach; — die Zahl ( gramm.): edino, dvojno, množno š., die Ein-, Zwei-, Mehrzahl, Jan. (Slovn.).
  92. štẹvı̑łstvọ, n. das Zahlensystem, Cig. (T.); — die Zahlenlehre, die Rechenkunst, Cig., Jan.; — das Rechnen, C.
  93. štẹ̑vnik, m. 1) = števec, der Zähler ( math.), Cig.; — 2) = številnik, Jan.
  94. štibȃla, f. 1) der Röhrenstiefel, Gor., Notr.; — 2) die Stiefelröhre, Cig.; — izreka se nav. štəbȃla; prim. it. stivale, Stiefel.
  95. štı̑bla, f. = steblo, der Stengel: pos. = krompirjevo steblo, C., Gor., Ig (Dol.).
  96. štı̑bra, f. = davek, die Steuer; prim. štivra.
  97. štı̑gljəc, -gljəca, -gəljca, m. = lisec, der Stieglitz; — po nem.
  98. štík, interj. tako govori volu kmet, ako ga naganja, da naj ritenski gre, Gor.; — prim. štu.
  99. štíkati, -am, vb. impf. vola š., rücklings gehen heißen, C., Gor.; — prim. štik.
  100. štíkniti, štı̑knem, vb. pf. vola š., rücklings gehen heißen, C., Z., Gor., Št.; — prim. štik.

   67.048 67.148 67.248 67.348 67.448 67.548 67.648 67.748 67.848 67.948  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA