Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (67.448-67.547)

  1. šọ̑lati, -am, vb. impf. = v šoli učiti, Cig., Jan., C.; — studieren lassen, Lašče- Levst. (Rok.); — š. se, die Schule besuchen, studieren.
  2. šọ̑ləc, -lca, m. = učenec, V.-Cig., Jan., C.
  3. šọ̑lən, -lna, m. der Schuh; pos. der Weiberschuh ohne Bundschnüre, Dol.- Levst. (Rok.); — prim. šolin.
  4. šọ̑lin, m. der Schuh, Dict., Štrek., sọ́lin, Valj. (Rad); — prim. stvn. scuochlin, nem. Schuhlein, Levst. (Rok.).
  5. šọ̑linəc, -nca, m. dem. šolin, ogr.- Valj. (Rad).
  6. šọ́linič, m. = šolinec, Valj. (Rad).
  7. šọ̑lnik, m. der Schulmann, Cig., Jan., nk.
  8. šòp, šópa, m. 1) der Busch, das Büschel: š. cvetlic, trave, slame, las, perja; — na šope, büschelweise; — die Quaste, Cig., Jan.; — 2) der Halbwalm am Dach, V.-Cig., C., Dol., BlKr.- Let.; — 3) der Haufe, Z.; š. papirja premetavati, Jurč.; — prim. čop, nem. der Schopf.
  9. 1. šọ̑pa, f. = škopnik, Mur., Danj.- M., C., vzhŠt.
  10. 2. šọ̑pa, f. = šupa, die Remise, der Schoppen, Levst. (Rok.); — iz nem.
  11. šǫ̑pati, -am, vb. impf. = perje obirati kaki živali: ptiča, kokoš š., BlKr.; — š. se, sich mausen: ptiči se šopajo, BlKr.; — prašiča š. = zaklanemu, poparjenemu prašiču ščetine rvati, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. nem. entschuppen, Levst. (Rok.).
  12. šopátina, f. neka vinska trta, Drenovec ( jvzhŠt.), Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.), M., Nov.; die Geißdutte, Trumm.; rdeča š., rother Veltliner, Trumm.
  13. šopčìč, -íča, m. dem. šopek, Cv.
  14. šopə̀k, -pkà, m. das Büschel, das Sträußlein: š. črešenj, cvetlic; tudi: šópek.
  15. šopı̑rəc, -rca, m. der Großthuer, C.
  16. šopíriti, -ı̑rim, vb. impf. (Haare, Federn) sträuben: perje, lase š., Cig., Jan.; — š. se, die Haare, Federn sträuben; kokoš, purman se šopiri; — ( pren.) š. se, sich breit machen, groß thun, prahlen, sich stolz benehmen.
  17. šopı̑rnež, m. der Putzsüchtige, der Kleidernarr, Cig.
  18. šopı̑rnik, m. der Kleidernarr, der Zieraffe, Jan.
  19. šǫ̑pka, f. die Schopfmeise, C.; — die Schopfhenne, Z.
  20. šọ̑pnica, f. die Latte am Rande des Strohdaches, an welche die Strohflechte gebunden wird, Z., M.
  21. šọ̑pnjak, m. neko bajeslovno bitje, Čb.- Valj. (Rad).
  22. šopòt, -óta, m. = ropot, DSv.
  23. šopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = ropotati, BlKr.- DSv.
  24. šopúlja, f. der Windhalm (agrostis spica venti), Medv. (Rok.), C.
  25. 2. šǫ́ra, f. eine thörichte Person, der Narr, Gor.- M.; — prim. tirolsko- nem. tschôre, Närrin, Štrek. (Arch.).
  26. šošnjȃnje, n. das Ohrenblasen, ogr.- C., Mik.
  27. šošnjáti, -ȃm, vb. impf. 1) durch die Nase reden, Z.; — 2) rauschen, Z.; — 3) in die Ohren lispeln, ogr.- C.; — prim. hohnjati.
  28. šošotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. lispeln, zischeln, Zora- C.
  29. šọ̑štar, -rja, m. 1) der Schuster; — 2) die Baumwanze (pyrrhocoris apterus), Erj. (Ž.); — iz nem.
  30. šotár, -rja, m. der Torfstecher, Cig., Jan.
  31. šótor, -óra, m. 1) = šator, das Zelt; — 2) ein ungeschickter Mensch, Štrek.
  32. šotoráti se, -ȃm se, vb. impf. sich ungeschickt benehmen, Štrek.
  33. šotoríšče, n. = šatorišče, Mur., Jan., C., nk.
  34. šotǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. impf. = šatoriti, Jan.
  35. špȃga, f. der Spagat; — prim. it. spago.
  36. špȃjk, -jka, m. = špajka, Cig., Jan., Strp.
  37. špȃjka, f. der Speik, der Baldrian (valeriana celtica), Cig., Jan., C., Tuš. (R.), Medv. (Rok.), Josch; — divja š., der Stein-Baldrian ( v. saxatilis), Glas.
  38. špȃla, f. der Wurstspeil, Dol., jvzhŠt.; — iz nem.; prim. špila.
  39. špalı̑r, -rja, m. das Spalier.
  40. špȃn, m. 1) = tovariš, Mik.; — tovariš n. pr. v procesiji, vzhŠt.; — der Geliebte, Mik., Npes.-Schein.; — 2) der Haushälter, ogr.- C.; — 3) špana vleči = špano vleči, Z., Dol.; — tudi: špàn, špána; — prim. nem. Gespann.
  41. špána, f. špano vleči, ein Spiel: die Mühle (Zwickmühle) spielen; ( nam. španjo vleči, Valj. [Rad]); prim. 2. trilja, 1. župan, županati.
  42. špȃnati, -am, vb. impf. = špana (špano) vleči, Z.
  43. španjǫ̑l, m. neka vinska trta: der Gutedel, Cig., M., Notr.; narezljani š., der geschnitztblätterige Gutedel, Z.
  44. špȃnklja, f. = tovarišica, vzhŠt.; — prim. špan.
  45. španovı̑ja, f. die Gemeinschaft: v španoviji imeti kako posestvo, kak obrt itd.; v španoviji krava crkne, Npreg.- Valj. (Rad); — prim. špan.
  46. špárati, -am, vb. impf. sparen; — iz nem.
  47. špárgəlj, -glja, (-gəljna), m. der Spargel (asparagus).
  48. špárgovəc, -vca, m. = spargovec, der Spargelstein, Cig., Cig. (T.).
  49. špárkəlj, -klja, m. = parkelj, vzhŠt.- C., Zora; — prim. stsl. čьparogъ = parkelj.
  50. šparǫ̑bək, -bka, m., nam. parobek, Cerkno- Štrek. (Let.).
  51. šparǫ̑n, m. na pet in več očes rezana trta, die Bogenrebe, der Rebenbogen, Cig., Vrtov. (Vin.), Nov., jvzhŠt.
  52. špę̑gati, -am, vb. impf. spähen; — iz nem.
  53. špẹ̑glar, -rja, m. die Schellente (anas clangula), Frey. (F.).
  54. špẹ̑glavəc, -vca, m. = lisec, der Stieglitz, Guts., Frey. (F.).
  55. špẹ̑gli, f. pl. = naočniki; — iz nem.; prim. bav. gläserne augenspiegel, Levst. (Rok.).
  56. špèh, špéha, m. der Speck; — iz nem.
  57. špehár, -rja, m. 1) der Speckhändler; — 2) = umazan, nečeden človek; — 3) = slaninar 2), der Speckkäfer, Jan.
  58. špehárčək, -čka, m. dem. špehar(ec); — der Speckkäfer, Jan.
  59. špehàst, -ásta, adj. 1) speckartig, speckicht; — teigig ( v. Brot), C.; — 2) mit Fett beschmiert oder beschmutzt: suknja vsa špehasta.
  60. špehàt, -áta, adj. 1) viel Speck habend: š. prasec, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) speckig, Cig., Jan., C.; — mit Speck beschmiert, Cig.
  61. špehnàt, -áta, adj. speckig, Mur.
  62. špehǫ́vka, f. 1) špehova koža, die Speckschwarte, Cig.; — 2) = špehova potica, der Speckkuchen, Cig., Kr.; — 3) die Speckbirne, Cig., Jan., C., Kr.- Erj. (Torb.), Tolm., Št.
  63. špeknārda, f. der Lavendel, M.; — pogl. špiknarda.
  64. špę̑la, f. die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Goriška ok.- Erj. (Torb.), Štrek.; — prim. Špela, Elisabeth.
  65. špelíde, f. pl. = temenice, Kinderkopfschuppen, Polj.
  66. špę̑lovje, n. coll. Höhlen, C., Valj. (Rad); — prim. špilja.
  67. špę̑łta, f. ein großes Spaltstück eines Holzblockes, Cig., C., Kr.; sv. Gal v pratiki špelto nosi, Kr.; — prim. bav. spelten, f., Levst. (Rok.).
  68. špelȗd, f. die Schuppe, Z.; der Holzsplitter, Z.; — prim. spelude.
  69. špenȃt, m. zarte Leinwand, Guts.; — iz furl., Štrek. (Arch.).
  70. špę́ndəlj, -dlja, (-dəljna), m. der Spilling, die Spindelpflaume, C.; — iz nem.
  71. špę́ndija, f. die Nahrung, Trub., Dalm., Krelj; dajali so denarje zidarjem, in špendijo in pitje, Dalm.; — prim. srlat. dispensa (dispendere), nem. Speise, Levst. (Rok.).
  72. špę́ngəlj, -glja, m. = špendelj, C.
  73. 1. špę́ra, f. der Dachsparren, C.; — prim. nem. Spiere = Stange.
  74. 2. špę́ra, f. die Schuppe, V.-Cig.; — prim. nem. das Spier, eine kleine, zarte Spitze, etwas sehr Geringes, C.
  75. špę́rati, -am, vb. impf. = špere staviti, C.
  76. šperǫ̑n, m. = šparon, C.
  77. špę́rovəc, -vca, m. der Dachsparren; — prim. 1. špera.
  78. špíca, f. 1) = konica, ost, die Spitze; — 2) die Radspeiche; — 3) pl. špice = čipke, zobci; — iz nem.
  79. špícəlj, -clja, (-cəljna), m. 1) der Spitz (canis pomeranus), Jan., Erj. (Ž.); — 2) neko jabolko, C.; — 3) der Aufpasser, der Denunciant; — iz nem.
  80. špicǫ̑n, m. die dünne Seite (Finne) des Hammers, V.-Cig.
  81. špicǫ̑nast, adj. špiconasto kladivo, der Finnhammer, V.-Cig.
  82. špı̑čar, -rja, m. neko jabolko: der Spitzapfel, C.
  83. špíčiti, špı̑čim, vb. impf. ostriti, spitzen.
  84. špı̑čkar, -rja, m. neko jabolko, Kr.
  85. špı̑čkati, -am, vb. impf. ein Spiel mit den Ostereiern spielen, indem sie mit dem spitzen Ende aneinander geschlagen werden, Gor.
  86. špijǫ̑n, m. = ogleduh, der Spion.
  87. špìk, špíka, m. die Gebirgsspitze, Cig., Jan., Valj. (Rad); visoki špiki ob Triglavu, Glas.
  88. špíkəlj, -klja, m. = špik, Cig.; — prim. nem. Spickel, ein spitziges Ding.
  89. špiknȃrdən, -dna, adj. špiknardno olje, das Lavendelöl, (špek-) Jan., Vrtov. (Km. k.).
  90. špı̑la, f. der Wurstspeiler, Cig., Jan., Gor., Notr., Savinska dol.; — eine lange hölzerne Nadel, Mur.; — prim. stvn. spillā, spinalā, spinila, Mik.
  91. špı̑lj, m. 1) die Felsenspitze, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) špilji, scharfkantige Steine, Z.
  92. špı̑lja, f. die Berghöhle, die Grotte, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Mik., Trub., Kras- Erj. (Torb.), nk.; iz špilje se priplazi lisjak, LjZv.; potikuje se po špiljah in jamah, ZgD.; (tudi: špila, Mik.); — prim. hs. spila, spilja, gr. σπηλιά, σπήλαιον, Mik. (Et.).
  93. špı̑ljar, -rja, m. der Höhlenbewohner, Cig.
  94. špı̑ljast, adj. höhlig, Cig., špiljasti zemski značaj, Zv.; — höhlenförmig, Jan.
  95. špína, f. der Wurstspeiler, C., M., Dol., BlKr.; — prim. it. spina, Dorn.
  96. špináča, f. der Spinat; — prim. it. spinace.
  97. špíncəlj, -clja, m. neko rumeno jabolko, C.
  98. špíngəlj, -glja, m. = špendelj, špengelj, die Spindelpflaume, C.
  99. špíniti, -im, vb. impf. die Würste speilern, Dol.; — prim. špina.
  100. špīrit, m. = spirit, der Spiritus.

   66.948 67.048 67.148 67.248 67.348 67.448 67.548 67.648 67.748 67.848  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA