m (67.348-67.447)

67348. škrpétəlj, -tlja, (-təljna), m. 1) der Pantoffel, BlKr.; — 2) der Schuhlappen, C.; — prim. škrpet.
67349. škr̀t, škŕta, m. das Geritze, Cig.
67350. škȓt, škŕta, adj. karg: š. biti z dokazi, mit Beweisen kargen, LjZv.
67351. škȓtar, -rja, m. das Fiedermesser zum Abkneipen des Glases, V.-Cig.
67352. škrtáriti, -ȃrim, vb. impf. = škrtati 3), kargen: š. z odobravanjem novih davkov, SlN.
67353. škŕtati, -am, vb. impf. 1) knirschen; z zobmi š.; — kratzen: z nožem po krožniku š., Dol.; kritzeln, V.-Cig.; — mit einem stumpfen Werkzeug schnitzelnd ein knisterndes Geräusch hervorbringen, Mur., vzhŠt.; kaj s tem pipcem zmerom škrtaš! jvzhŠt.; miši škrtajo (kadar glodajo), jvzhŠt.; — (mit dem Hufeisen) rasseln, Npes.- Cig.; — knarren: kola škrtajo, Glas.; — kreischen ( v. siedendem Fett), Cig., M.; — schirken ( v. Vögeln), C.; ščinkavec škrta, Cig.; — 2) kerben, Cig., Jan.; — schartig machen: š. kose po kamenju in krtinah, Ahac.; — (Glasscheiben) abkneipen, abfiedern, V.-Cig.; — nagen, Jan.; — schnitzeln, Jan., C., Zora; — 3) geizen, kargen, M., C.; š. v dovoljevanju stroškov, SlN.
67354. škŕtavəc, -vca, m. 1) človek, kateri škrta, Mur.; der Kritzler, Cig.; — 2) der Schnitzler, Zora; — 3) der Knicker, C.
67355. škȓtež, m. der Geizhals, vzhŠt.
67356. škrtíniti, -ı̑nim, vb. impf. schnitzeln, Lašče- Levst. (Rok.).
67357. škrtljáti, -ȃm, vb. impf. 1) schnitzeln, Jan., Glas., Zora, vzhŠt.; zlato š., Trst. ( Glas.); — (Glasscheiben) abfiedern, V.-Cig.; — 2) kargen, Jan., vzhŠt.
67358. škrtljȃvəc, -vca, m. 1) der Schnitzler, Jan.; — 2) der Geizhals, der Knicker, Jan., C., Zora, vzhŠt.- Glas.
67359. škrtljı̑vəc, -vca, m. der Knauser, der Geizhals, Jan., Volk.- M.
67360. škŕtniti, škȓtnem, vb. pf. ein knarrendes, knisterndes Geräusch hören lassen; ključ škrtne, Gor. ( Let.); erklirren ( z. B. vom Sporn), Cig.
67361. škȓv, -ı̑, f., Valj. (Rad), pogl. oskrd; prim. škrl, m.
67362. škrzǫ̑bica, f. der Rainkohl (lampsana), C.; — nam. škrbozobica (?), C.; — prim. škrbinka.
67363. škržȃbəc, -bca, m. = skržabec, die Fledermaus, Mur., C., Glas., vzhŠt.
67364. škržàt, -áta, m. = skržat, M., Goriš.
67365. škŕžən, -žna, adj. Kiemen-, Jan., C.
67366. škudẹ̑la, f. = skodela, die Schüssel, C.; — die Schale (an der Wage), Dalm.- Valj. (Rad).
67367. škúfa, f. 1) die Mütze ( zaničlj.), Lašče- Levst. (Rok.), Ig (Dol.); — 2) der Tannenzapfen, C.; — prim. it. cufia, Haube, Levst. (Rok.).
67368. škȗfica, f., Trub., Dalm., pogl. škofica.
67369. škúla, f. 1) ploščnat kamen, Notr.- Levst. (Rok.); — 2) die Eisscholle, C.; — prim. 2. škulja.
67370. škȗlj, m. nekaka luknja, Erj. (Torb.); — prim. 1. škulja.
67371. 1. škúlja, f. das Loch, C.; das Erdloch, Valj. (Rad); prilezli so kakor murni iz svojih škulj, LjZv.
67372. 2. škúlja, f. der Steinsplitter: zidarji, zidajoč zid, praznine mej večjimi kameni zatikajo s škuljami, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.).
67373. škȗlje, n. = malo kamenje po potu, C.; der Schotter, Št.
67374. škȗndra, f. eine Art Korb: iz leskovih viter spletena košara z dnom iz deščic, Notr., Gor.; — prim. lat. scutra, flache Schüssel, Levst. (Rok.).
67375. škȗndrica, f. dem. škundra; das Körbchen, Polj.
67376. škȗrh, m. der Brachvogel (numenius arquatus), Cig.; = veliki š., Frey. (F.); mali š., der kleine Brachvogel ( n. phaeopus), Frey. (F.).
67377. škvára, f. 1) = skvara, das Fettauge auf der Suppe, Dol.- Cig., Jan., Mik.; — 2) die Schwarte, Jan.; — prim. cvara.
67378. škvȃrt, m. das Naturell, das Temperament, Notr.- M., Slom.; oče in sin enacega škvarta, C.; — der Schlag, die Sorte, Cig.; trmo le-tega škvarta imenuje prekleto trmo, Jap. (Prid.); nisi tacega škvarta, da bi se zredil, Polj.; — die Race, Ig (Dol.).
67379. škvartáti, -ȃm, vb. impf. 1) viertheilen, C.; — 2) lisico š., den Fuchs prellen (škvertati), Cig.; — prim. it. squartare, viertheilen.
67380. škvórəc, -rca, m. der Star (sturnus), C., Z., Mik.; — prim. 1. škorec.
67381. škvŕčati, -ím, vb. impf. = cvrčati, C.
67382. šlabę̑dər, -dra, m. = slab, razhojen črevelj, der Latschschuh, die Schlappe, (šleb-) Cig., Jan., C.; — prim. šlapa.
67383. šlabedráti, -ȃm, vb. impf. latschen, Cig.
67384. šlabę̑drica, f. die Pantoffelblume (calceolaria), Tuš. (B.).
67385. šlájən, -jna, m. die Schleihe (cyprinus tinca), Cig., Frey. (F.); — iz nem.
67386. šlápa, f. 1) der Schlappschuh, die Schlappe; — 2) psovka zanikarnemu, omahljivemu človeku, Levst. (Rok.); — der Tölpel, Jarn., Mur., Met.; — iz nem.
67387. šlapáti, -ȃm, vb. impf. in Schlappen gehen, schlappen, C., Z.; š. po razhojenem blatu, SlN.; — iz nem.
67388. šlápniti, šlȃpnem, vb. pf. schlappend treten, C., Bes.; vol je šlapnil muhi na nogo, Bes.
67389. šlapotáti, -ȃm, vb. impf. schlappend gehen, C.
67390. šlȃr, m. 1) ein Kopftuch aus durchsichtigem Zeug, Levst. (Rok.); — 2) ein durchsichtiger Zeug, Cig.; — iz nem. Schleier.
67391. šlȃrast, adj. aus durchsichtigem Zeug: peča, ruta šlarasta, Levst. (Rok.), Zv.
67392. šlȃt, m. die Befühlung: takega šlata je kakor svila, es fühlt sich so an wie Seide, ogr.- Valj. (Rad).
67393. šlátati, šlȃtam, vb. impf. tasten, betasten; — prim. hlatati.
67394. šlátavəc, -vca, m. der Taster, der Fühler, Cig., Jan.
67395. šlebę̑dər, -dra, m., pogl. šlabeder.
67396. 1. šlę́kati, -am, vb. impf. fehlerhaft sprechen: besonders das r nicht recht aussprechen können, Lašče- Levst. (Rok.); — (š statt s aussprechen, BlKr.).
67397. 2. šlę́kati, -am, vb. impf. = šlikati, Ig (Dol.).
67398. šlekedráti, -ȃm, vb. impf. stammeln, beim Reden mit der Zunge anstoßen, C., Dict.; težko govorim ino šlekedram, Jsvkr.; das r nicht recht aussprechen können, Ig (Dol.); — schnarren, ratschen, V.-Cig.
67399. šlekedràv, -áva, adj. stammelnd: šlekedravo govoriti = šlekedrati, Dict.
67400. šlekedrȃvəc, -vca, m. = človek, kateri šlekedra, Dict.; der Schnarrer, Cig.; — tudi: šlekę́dravəc, Dict.
67401. šlę́kniti, šlę́knem, vb. pf. = šlikniti, Ig (Dol.).
67402. šlèn, šlę́na, m. = udarec s šibo ali z bičem, der Schmitz, Cig.
67403. šlę̑nək, -nka, m. der Schmitz, Cig., Jan.
67404. šléniti, šlę̑nem, vb. pf. schnalzen, Mik.; — = s. šibo ali z bičem udariti, Cig., Jan., Notr.- M., Polj.; — prim. šlepati.
67405. šlépati, šlę́pljem, -páti, -pȃm, vb. impf. 1) mit den Fingern schnalzen, Rib.- M.; — 2) z dlanjo š., mit der flachen Hand schlagen, C.
67406. šlepę̑dər, -dra, m. = šlabeder, schlechter Schlappschuh, Dol.
67407. šlépniti, šlę̑pnem, vb. pf. 1) mit den Fingern schnalzen, Z.; — 2) ins Gesicht schlagen, C.
67408. šlę̑ta, f. die Gewohnheit, eine individuelle Eigenthümlichkeit, C., Z., BlKr.; ima tako šleto, BlKr.; kakove šlete je ta konj? BlKr.- Let.
67409. 1. šlẹ́va, f. der Speichel, der Geifer, C., Z.; — prim. it. saliva, Štrek. (Let.).
67410. 2. šlẹ́va, f. 1) ein feiger, charakterschwacher, widerstandsloser Mensch, die Memme; — 2) eine dumme, tölpelhafte Person, Cig., Jan., M., Jurč., BlKr.- Let.; — ( prim. švabsko- nem. schlew, schlewig, lau, kraftlos, matt, Levst. [Rok.]?).
67411. šlẹváč, m. = 2. šleva 2), neumen človek, Bes.
67412. šlẹváriti, -ȃrim, vb. impf. = šlevasto (träg) govoriti ali delati, Zora.
67413. 1. šlẹ́vast, adj. voll Geifer, mit Speichel um den Mund, Mur., Idrija.
67414. 2. šlẹ́vast, adj. 1) feig, träg, C.; š. k dobremu, C.; — 2) blödsinnig, schwachsinnig, Cig.
67415. šlẹ̑vež, m. = 2. šleva 2), der Dummkopf, der Tölpel, Cig., Bes.
67416. šlẹ́vica, f. dem. ad šleva.
67417. 1. šlẹ́viti, -im, vb. impf. so reden, dass der Speichel über die Lippen herabfließt, Mur.; — š. se = tako gnati se, da se prikazujejo šleve (sline) na ustnih, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
67418. 2. šlẹ́viti, -im, vb. impf. 1) = vesti se kakor šleva: ohne Zweck herumschleichen oder sich zu schaffen machen, Cig., M., C., BlKr.; kod si šlevil vso noč? Gor.; kaj šleviš tam po grmovju? BlKr.- Let.; — = mečkati, unschlüssig sein, lavieren, Cig.; — š. se, sich wichtig machen wollen, ohne es zu können, Levst. (Rok.); — sich tölpelhaft stellen, Z.; — 2) das š nicht recht aussprechen, C.; ( prim. šlekati).
67419. 3. šlẹ́viti, -im, vb. impf. saufen, C., Jap. (Prid.); — pogl. žleviti.
67420. šlẹ̑vkast, adj. dummerlich, Cig.
67421. šlígati, -am, vb. impf. = šlikati, peitschen, Št.- Z.; kobila z repom šliga, Npes.-Vraz.
67422. šlígniti, šlı̑gnem, vb. pf. = šlikniti, mit der Peitsche oder Ruthe schlagen, C.
67423. šlíkati, -am, vb. impf. peitschen, Cig., M.
67424. šlíkniti, šlı̑knem, vb. pf. mit der Peitsche schlagen, Cig., M.
67425. šljútati, -am, vb. impf. langsam, schleichend gehen, langsam und erfolglos arbeiten, C.
67426. šljútavəc, -vca, m. = šljutav človek, C.
67427. šnǫ̑bəc, -bca, m. = das Maul ( prim. bav. schnappen f.), Levst. (Rok.).
67428. šnǫ̑brc, m. der Nasenstüber, V.-Cig., Jan.
67429. šnòf, šnófa, m. die Prise (Tabak).
67430. šnǫ̑fati, -am, vb. impf. schnupfen; — iz nem.
67431. šnǫ̑pati, -am, vb. impf. = šnofati, Rož.- Kres.
67432. šǫ́ba, f. 1) die Lefze, die Lippe, Cig., Jan., Mik., Štrek.; razpokane šobe imeti, Idrija; — 2) ein Mund mit dicken, aufgeworfenen Lippen, die Wurstlippen, ein schnauzenartiges Maul, das Dickmaul; šobo napeti, anfangen zu maulen, zu schmollen, zu protzen; tudi = usta na jok zbrati, Lašče- Erj. (Torb.); šobo drži, er protzt; = šobo nosi, Z.; = šobo dela, Gor.; — 3) die Mündung, der Schnabel eines Gefäßes, Gor., Ig (Dol.); latvica s šobo, Z.; — 4) der vorstehende Rand an den Schuhen, Cig.; — 5) das Glättholz, das Putzholz der Schuster, V.-Cig.; — = les, ki si ga črevljar dene na koleno ter vrhu tega lesa usnje, a vrhu usnja potezni jermen (kneftro), Lašče- Erj. (Torb.); — 6) das Handleder der Schuster, Z., vzhŠt.; — prim. čoba.
67433. šobáčiti se, -ȃčim se, vb. impf. = usta na jok zbirati (prezirljivo), Rihenberk- Erj. (Torb.).
67434. šǫ́bast, adj. 1) dicklippig, mit vorstehenden Lippen, dickmäulig, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); — 2) šobasto se drži, er protzt, Polj.
67435. šobàt, -áta, adj. dicklippig, dickmäulig, Cig.
67436. šǫ̑bəc, -bca, m. ein Mensch mit dicken, aufgeworfenen Lippen, M., Z.; — tudi = človek, ki rad šobo napenja, Gor.
67437. šǫ́biti se, -im se, vb. impf. die Lippen aufwerfen, M.; — = usta na jok zbirati, Rihenberk- Erj. (Torb.), Štrek.; — das Maul hängen, schmollen, Cig.
67438. šǫ́ga, f. = šoja 1), Cig., Jan., M., Frey. (F.).
67439. šohtáti, -ȃm, vb. impf. rauschen, Jan.; š. po listju, Fr.- C.
67440. šǫ́ja, f. 1) der Eichelhäher (garrulus glandarius); ( die Elster, Dalm.- Valj. [Rad]); — 2) kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
67441. šǫ̑jəc, -jca, m. neka ptica, Levst. (Zb. sp.).
67442. šǫ̑jka, f. = šoja 1), Mur., Cig., Jan.
67443. 1. šọ̑la, f. = otok v človeški in konjski čeljusti, Erj. (Torb.); die Zahnfleischgeschwulst, Cig., M., C., Polj.; — pl. šole, neka konjska čeljustna bolezen, der Frosch, Cig.; — prim. skula.
67444. 2. šọ̑la, f. die Schule; črna šola, die einstige Physik, C.; hrup in vihra kakor v črni šoli, LjZv.; stare šole koga učiti, jemanden hart zur Rede stellen, Dol.- Levst. (Rok.); enajsta šola: šaljivi pregovor o enajsti šoli na Vrhniki (ker je pred cesarjem Jožefom bilo do nove maše vsega vkupe dovolj deset let učenja), Levst. (Zb. sp. III. 296.).
67445. šọ̑lar, -rja, m. = učenec.
67446. šọ̑larčək, -čka, m. dem. šolarec.
67447. šọ̑larəc, -rca, m. dem. šolar, Trub.

   66.848 66.948 67.048 67.148 67.248 67.348 67.448 67.548 67.648 67.748  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani