m (67.248-67.347)

67248. škŕgati, -am, vb. impf. knarren, Jan.
67249. škrgèt, -ę́ta, m. 1) das Schnarren, C.; — 2) die Schelle, Jan.; — 3) der Wachtelkönig (rallus crex), C.
67250. škrgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. schellen, Jan.
67251. škrgétəc, -tca, m. die Schelle, Jan.
67252. škrgonǫ̑žəc, -žca, m. = skrgonožec, Jan. (H.).
67253. škrgòt, -óta, m. das Schnarren, C.
67254. škrgotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = škrgutati, C.
67255. škrgoȗstnica, f. der Wurmfisch (amphioxus lanceolatus), Erj. (Ž.).
67256. škrgútati, -am, vb. impf. knarren, Guts., Jan., Cig.; vrata škrgutajo, C.; schnarren, Jan., C.; — knirschen, Habd.- Mik., Valj. (Rad).
67257. škríba, f. neka otročja igra, C.; — prim. škribati.
67258. škríbati, -am, vb. impf. = klinec biti (igra), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.).
67259. škrìc, škríca, m. 1) der Zipfel am Kleide, an Tücheln; odrezal je na tiho en škric Savlove suknje, Dalm.; — der Rockschoß: suknja na škrice, der Rock mit Schößen, der Herrenrock; — 2) = škricar, škricman, Kr.; kaj postopa ta škric kosmati za menoj? Jurč.; — prim. stvn. scurz, kurz, nem. Schurz, Mik. (Et.).
67260. škrı̑car, -rja, m. = škricman, Lašče- Levst. (Rok.).
67261. škricǫ̑n, m. = škricman, C.
67262. škríl, -íli, f. = skril, Cig., Mik.
67263. škrı̑łəc, -łca, m. 1) der Felsbewohner, Cig.; — 2) tisti, ki po setvi škrili, C.
67264. škríliti, -im, vb. impf. 1) pflastern, C.; — 2) die aufgegrabene Erde mit dem Rechen gleich machen, Jan., C.; den gesäeten Samen durch Rechen in die Erde bringen, C., vzhŠt.; s prosom posejano njivo škrilijo, t. j. prekopavajo jo z motikami in posekavajo plevel, Dol.
67265. škrı̑łnik, m. der Schieferstein, C.
67266. škrı̑njar, -rja, m. der Verfertiger von Truhen, der Schreiner, Cig., Jan., C., BlKr.- Glas.
67267. škrínjica, f. dem. škrinja; eine kleine Truhe; das Kästchen, das Kistchen, die Schatulle, Cig., Jan.
67268. škrı̑p, m. das Geknirsch, Mur., Jan.; — das Gezirpe, Cig., Jan., Valj. (Rad); — das Knirren: črevlji (škornji) na škrip, t. j. tako narejeni, da škripljejo, Dol., LjZv.
67269. škrípa, f. 1) ein knarrendes oder übhpt. ein schlechtes Taschenmesser, Mur., Mik.; — = stara skrinja, stare gosli, C.; — 2) škripe, bolečine v rokah po težkem delu, vzhŠt.
67270. škripáč, m. 1) = slab goslar, der Fiedler ( zaničlj.); — 2) = škripavec 3), das Heimchen, Cig., Gor.
67271. škrípati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) knarren; vrata, kolesa škripljejo; — na gosli š., auf der Geige kratzen, schlecht spielen; — knirren, knirschen; zmrzel sneg škriplje pod nogami; z zobmi škripati (od jeze); — schrillen, zirpen, Cig., Jan., Lašče- Levst. (Rok.); — 2) = stiskati, kargen, C.
67272. škrípav, adj. 1) knarrend; škripav voz, Mur.; — knirschend, Mur.; — 2) karg, C., Št.- Z.
67273. škrípavəc, -vca, m. 1) ein schlechter Geiger, der Fiedler, Cig., M.; — 2) der Geizhals, der Knauser, Št.- Cig.; C.; — 3) die Hausgrille (gryllus domesticus), M., Gor.
67274. škrı̑pavt, m. ein schlechter Geiger, der Fiedler, Cig., Jan.
67275. škrı̑pəc, -pca, m. 1) etwas Knarrendes: die Rolle, der Flaschenzug; — die Rolle am Webstuhle, Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.); — die Schraube, Jarn., C.; — der Kloben, Cig., Jan., Cig. (T.); — das Gelenk, Tolm., GBrda; — das Gelenk eines Schnappmessers, Tolm.; — 2) v škripcih biti, in der Klemme, in Verlegenheit sein; = v škripcu biti, LjZv.; biti na škripcih, unruhig sein: brza in spretna kakor na škripcih, LjZv.; — 3) das Gliederreißen, C.; — 4) der Wachtelkönig (rallus crex), C.; — die Hausgrille, Cig., Jan., C.; taščica vsakega skokonogega škripca iz poknje in ščurka izpod omare privleče, Zv.; — 5) das blasige Leimkraut (silene inflata), C., Sevnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — tudi: škripə̀c, -pcà, (škrpə̀c) Gor., Dol., in škrípəc, Dol.
67276. škripetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) knirschen, Cig.; — 2) zirpen: murin škripeče, Zora.
67277. škrı̑pkati, -am, vb. impf. knarren, Cig.
67278. škrípniti, škrı̑pnem, vb. pf. einen knarrenden, knirschenden Laut von sich geben oder bewirken.
67279. škripòt, -óta, m. das Knarren, Mik.; — das Knirschen, Mur., Cig., Jan.
67280. škripóta, f. = škripot, Mik.
67281. škripótəc, -tca, m. der Spitzwegerich (plantago lanceolata), C.
67282. škripútati, -am, vb. impf. knarren, knirschen, C.
67283. škrjȃnčar, -rja, m. der Lerchenfänger, Cig.
67284. škrjánčəc, -čca, m. = škrjanček, Valj. (Rad).
67285. škrjánčək, -čka, m. dem. škrjanec; 1) die Lerche; — 2) der Feld-, Rittersporn (delphinium consolida), C.
67286. škrjánəc, -nca, m. die Lerche (alauda); rajši danes pečenega škrjanca, ko jutri kokoš, Npreg.- Jan. (Slovn.); poljski š., die Feldlerche (a. arvensis), blatni ali čopasti š., die Haubenlerche (a. cristata), laški š., die Kalanderlerche (a. calandra), Cig., Frey. (F.).
67287. škȓł, -la, m. = oskrd, oškrd, Cig., Dol., Št.; — prim. škrv.
67288. škȓł, -lı̑, f. = skrl, skril, Cig., Jan., C., Ip.- Mik., Gor., BlKr.
67289. škrlȃt, m. 1) der Scharlach, der Purpur: na škrlat barvati, purpurroth färben, Cig.; — 2) eine Art feines rothes Tuch.
67290. škrlȃtar, -rja, m. der Purpurverkäufer, Cig.
67291. škrlȃtast, adj. scharlachroth, purpurn, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); do začetka tega stoletja so po Dolenjskem nosili škrlataste suknjiče in oprsnike, Levst. (Rok.).
67292. škrlatı̑n, m. = škrlaten oprsnik, Cig.
67293. škrlátiti, -ȃtim, vb. impf. mit Purpur färben, Cig.
67294. škrlȃtnik, m. 1) der Purpurmantel, Cig.; — 2) der Purpurhut, V.-Cig.; — 3) die Purpurschnecke (purpura), Erj. (Ž.); — 4) der Purpurapfel, Cig.
67295. škrlȃtovəc, -vca, m. = škrlatnik 3), Jan.
67296. 1. škȓləc, -lca, m. 1) die Klemme, C.; — ein am Ende gespaltener Stab, damit Steine zu werfen, C., vzhŠt.; — der Wäscheklemmer, vzhŠt.; — 2) der Pipenhahn, C.; ( prim. škrnek).
67297. 2. škȓləc, -lca, m., Mur., pogl. škrljec.
67298. škrlẹ́ti, -ím, vb. impf. zirpen, Valj. (Rad); zwitschern, Z.; — prim. ščrleti.
67299. škrlı̑nkati, -am, vb. impf. knirschen, Savinska dol.
67300. škrlíti, -ím, vb. impf. klemmen, in eine Spalte zwängen, C.
67301. škȓlj, m. = škrjanec, Črniče ( Goriš.); — die Steindrossel (turdus saxatilis), C., Frey. (F.).
67302. škrlják, m. der Hut, C., Prip.- Mik., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt., BlKr.
67303. škȓljəc, -ljca, m. = skrljec, škrjanec, Mur., C., Erj. (Z.).
67304. škrljìč, m. = skrljič, škrjanec, C.
67305. škrljìv, -íva, adj. 1) spröde, brüchig, C.; — 2) karg, Jan. (H.); — prim. skrljiv.
67306. škrlȗp, m. = škralup, skorlup, BlKr.- M., Mik.
67307. škrlúpniti, -ȗpnem, vb. pf. sich mit einer Kruste überziehen, Cig.
67308. škȓnəc, -nca, m. 1) = pipec, malovreden otročji nož, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) die Schraube, vzhŠt.
67309. škȓnək, -nka, m. der Wirbel an der Geige, C.
67310. škrnẹ́ti, -ím, vb. impf. kreischen ( v. Fett), Cig.
67311. škrnę̑vzati, -am, vb. impf. = s škrnevzo rezati, Polj.; — schnitzeln, Polj.
67312. 1. škŕniti, škȓnem, vb. pf. 1) einen knarrenden Laut hören lassen, Dict., M.; = škripniti, Svet. (Rok.); — 2) škrnila sva, wir sprachen ein vertrautes Wort miteinander, V.-Cig.
67313. 2. škŕniti, škȓnem, vb. pf. zustutzen, Ravn.- Cig.
67314. škrnjáti, -ȃm, vb. impf. knirschen, knirren, V.-Cig.; — nagen, knistern ( v. d. Maus), Cig., M., GBrda, Črniče ( Goriš.); = z nožem "škrncem" rezati, Podkrnci- Erj. (Torb.); — ( pren.) kak umotvor š. (= obirati, bekritteln), Glas.
67315. škrnjȃvcati, -am, vb. impf. = škrnevzati, Notr.
67316. škrnjȃvəc, -vca, m. 1) der Geizhals, der Filz, Jan.; — 2) der Reiber (zum Verschließen der Fenster), vzhŠt.
67317. škrnję̑vcati, -am, vb. impf. nagen, Gor.
67318. škrǫ̑b, m. = skrob, C., Tuš. (B.).
67319. škrobátati, -am, vb. impf. 1) = škrobotati, C.; — 2) krabbeln, Jan.
67320. škrǫ́bati, -am, vb. impf. kratzen, C.; hörbar nagen (von der Maus), Lašče- Levst. (Rok.).
67321. škrǫ̑bəc, -bca, m. = skorocel, die Schafgarbe (achillea millefolium), C.
67322. škrǫ́biti, -im, vb. impf. = skrobiti, C.
67323. škrobljáti, -ȃm, vb. impf. hörbar nagen (von der Maus), Lašče- Levst. (Rok.).
67324. škrobọ̑t, m. = skrobot, die Waldrebe, C.; — das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), C.
67325. škrobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. schepern, klappern, rauschen, C.; zrnje v škatli škroboče, jvzhŠt.; dež škroboče, Let.; — pogl. škrabotati.
67326. škrobótəc, -tca, m. der Klappertopf (rhinanthus), Cig.; — das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), C.
67327. škrobótəlj, -tlja, m. das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), C.
67328. škrobǫ̑ti, f. pl. altes Gerümpel, C.
67329. škrǫ́cəlj, -clja, m. = skorocel, die Schafgarbe, C.
67330. škrǫ̑čič, m. = škrocelj, skorocel, C.
67331. škrofíti, -ím, vb. impf., pogl. škropiti.
67332. škrokòt, -óta, m. = škrocelj, skorocel, Josch.
67333. škróniti, škrǫ̑nem, vb. pf. = škropniti: kaplja škrone, C.
67334. škròp, škrǫ́pa, m. das Spritzen: kopel na škrop, das Douchebad, jvzhŠt.
67335. škrǫ̑pəc, -pca, m. 1) der Tropfen, C.; — 2) der Spritz-, Strich-, Windregen, Ist.- Cig., M., C., ZgD.; — einzelne Regentropfen, Cig.; — der Sturmregen, Štrek.
67336. škropı̑łnik, m. 1) der Sprengwedel, Cig., Jan., C.; — 2) = kropilnica, der Weihwasserkessel, Mur.
67337. škropı̑łnjak, m. der Weihwasserkessel, Mur.
67338. škropílọ, n. 1) = kropilo, der Sprengwedel, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Sprengkanne, Cig., Jan.; — 3) die Douche, Cig.
67339. škropíti, -ím, vb. impf. spritzen, bespritzen, besprengen: po vrtu rože š.; — pero škropi, die Feder spritzt; — (dež) škropi, es tröpfelt.
67340. škropı̑vəc, -vca, m. der Spritzer, der Bespritzer.
67341. škrópniti, škrǫ̑pnem, vb. pf. spritzen, C.
67342. škroptáti, -ȃm, vb. impf. spritzen, C.
67343. škrovȃda, f. der Hornklee (lotus corniculatus), Cig., Jan., Medv. (Rok.).
67344. škrpə̀c, -pcà, m. = škripec, Cig., Jan., Valj. (Rad), Gor., Dol., BlKr.
67345. škrpę̑lj, f. = kamenita tla, BlKr.- DSv.
67346. škrpę̑t, m. 1) der Pantoffel, Cig., Jan., BlKr.; — pl. škrpeti = stari, slabi črevlji, Cig.; — 2) der Schuhlappen, C.; — prim. it. scarpetta, kleiner Schuh.
67347. škrpétəc, -tca, m. dem. škrpet; der Schuhlappen, C.

   66.748 66.848 66.948 67.048 67.148 67.248 67.348 67.448 67.548 67.648  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani