m (67.048-67.147)

67048. škȃrnjak, m. der Milan (milvus), Frey. (F.); die Babelweihe (milvus vulgaris), Erj. (Z.); = rjavi š. (milvus regalis), Frey. (F.).
67049. škȃrnje, f. pl., Mur., Cig., Jan., pogl. škarje.
67050. škȃrnjice, f. pl. dem. škarnje, Mur., Št.; pogl. škarjice.
67051. škȃrpa, f. 1) die Scarpe, die Böschungsmauer; — 2) pl. škarpe, abgenützte Schuhe; — prim. it. scarpa (v istih pomenih).
67052. škat, m., Jan., pogl. skat.
67053. škȃtla, f. 1) die Schachtel, die Dose, die Büchse; — 2) die Ziegelform, V.-Cig.; — 3) das viereckig ausgehöhlte Achsenstockende, in welchem die Wagenachse befestigt wird, Ig (Dol.); — 4) die Trollblume (trollius europaeus), Livek- Erj. (Torb.); — prim. it. scatola, Mik. (Et.).
67054. škȃtlar, -rja, m. der Schachtelmacher, der Schachtelkrämer, Cig., Jan.
67055. škȃtlarica, f. die Schachtelmacherin, die Schachtelkrämerin, Cig.
67056. škatláriti, -ȃrim, vb. impf. Schachtelkrämer sein, Cig., Jan.
67057. škatláti, -ȃm, vb. impf. in lose anliegenden Schuhen einhergehen: kam škatlaš? Levst. (Rok.).
67058. škȃtlica, f. dem. škatla; 1) das Schächtelchen; — 2) die Dosenschnecke, Cig.
67059. škȃtličar, -rja, m. der Schachtelmacher, Cig.
67060. škavəc, m. = skavec, Vrtov. (Km. k.), Štrek.
67061. škədə̀nj, -dnjà, m. = skedenj, C., Mik.
67062. škəgə̀nj, -gnjà, m. = skedenj, C., ogr.- Mik.
67063. škę̑glič, m. der Stieglitz (carduelis), ogr.- C.; — prim. ščegljec.
67064. škę̑le, f. pl. 1) = skele, das hölzerne Sattelgerüst, Dict., Cig., Rib.- M.; — 2) stojalo (kalup), na katerem se dela gnojni koš, BlKr.- Let.
67065. škę̑r, -ı̑, f. = sker, das Zeug, das Werkzeug, das Mittel, (tudi coll.), Mur., Št.- Cig., Jan., Danj.- Mik.; plug in druga šker, ogr.- Let.; z orožjem in drugo škerjo, ogr.- Valj. (Rad).
67066. škę̑rən, -rna, adj. zum Werkzeug bestimmt o. gehörig, Mur.; škerni les, das Zeugholz, Mur.
67067. škę́titi, škę̑tim, vb. impf. = nepotrebno rezkati ali cepkati ( prim. stvn. scit, das Scheit), Lašče- Erj. (Torb.).
67068. škę́titi se, škę̑tim se, vb. impf. stutzig sein; konj se šketi, Cig., Z.; Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.); — widerspenstig sein, sich sträuben, sich weigern, Cig., Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.); — zaudern, C.; — prim. šketljiv.
67069. škę̑tljiv, adj. stetig, stutzig: ta konj je šketljiv = rad se šketi, Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.); — iz nem. stetig, Štrek. (Arch.); — prim. štatljiv.
67070. škílavəc, -vca, m. der Schieläugige, Cig.
67071. škı̑ləc, -lca, m. der Schieläugige, Cig., Jan., Mik., Žnid.
67072. škilẹ́ti, -ím, vb. impf. schielen, Cig., Levst. (Rok.); — prim. stvn. scelëh, scileh, schief, Mik. (Et.).
67073. škíliti, škı̑lim, vb. impf. = škileti.
67074. škílja, f. 1) die Schieläugige, Cig.; — 2) neka riba v Dobrodobskem jezeru, Erj. (Torb.).
67075. škı̑ndra, f. der Steinsplitter, C., Erj. (Min.), Turjak, Ig (Dol.)- Erj. (Torb.); — ein geringes Quantum einer Sache, C.; — prim. it. ( dial.) scienza, Splitter, Štrek. (Arch.).
67076. škindráti, -ȃm, vb. impf. in Splitter zerschneiden o. zerhauen: š. in rezati, š. peč (= pečino), C.
67077. škíndrav, adj. splitterig: škindrave prelomine, splitterige Bruchflächen, Erj. (Min.).
67078. škínja, f. ( nam. šəvkínja), die Nähterin, C., Soška dol.- Erj. (Torb.).
67079. škìt, škíta, m. = ščit, Cig., Jan., Mik., Jap. (Sv. p.), Zora.
67080. šklȃbati, -am, vb. impf. in großen Schuhen einhergehen, C.
67081. šklabotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = šklopotati, schlottern, Z.
67082. šklafúta, f. ovčje ime, Erj. (Torb.).
67083. šklȃndrina, m. ime mršavemu volu, BlKr.- Let.
67084. šklȃt, šklȃta, šklatȗ, m. die Gattung, der Schlag, V.-Cig.; ta človek je trdnega šklatu, Lašče- Levst. (Rok.); die Race, Notr.; — prim. it. schiatta, Gattung, stvn. slahta, Levst. (Rok.).
67085. šklȃta, f. das Gerümpel, Cig., SlGor.- C.
67086. šklátiti se, -im se, vb. impf. = ploditi se, C.
67087. šklavı̑n, m. ein Thier mit Hauzähnen, C.
67088. šklȃvs, m. der Hauzahn, Cig.
67089. šklȃvsati, -am, vb. impf. = kavsati, C., Z., M.
67090. šklȃvsnik, m. der Hauzahn, Cig., M., C.
67091. šklávsniti, šklȃvsnem, vb. pf. = kavsniti, Z., C.
67092. šklefedráti, -ȃm, vb. impf. = šklefetati, C., Z.
67093. šklefetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klirren (von Fenstern, Gläsern), Jan., M., Z.; — klappern: (od mraza) z zobmi š., Bes., BlKr.; klepetec na drevesu šklefeče, BlKr.; — prim. klepetati.
67094. šklendráti, -ȃm, vb. impf. durch Schneiden verunstalten, verschneiden, V.-Cig.
67095. šklę̑nsati, -am, vb. impf. knacken ( z. B. vom Gewehrhahn), Buče ( Št.)- C.
67096. šklę́nsniti, šklę̑nsnem, vb. pf. knacken: konj z nogo šklensne, das Pferd stößt mit dem Fuße an, Buče ( Št.)- C.
67097. šklepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klirren (o steklu, oknih), C., Jan.; klappern, C.; z zobmi š., Jurč., LjZv.; rasseln, C.; — prim. klepetati.
67098. šklesáti, -ȃm, vb. impf. rasseln, Cig.
67099. šklésniti, šklę̑snem, vb. pf. = šklensniti: kobila z nogo šklesne, C.
67100. šklę̑vsati, -am, vb. impf. = šklesati, C.
67101. šklǫ̑c, m. = pipec, BlKr.
67102. šklǫ̑ca, f. ein klapperndes, scheperndes Messer, BlKr.; das Taschenmesser, kajk.- Valj. (Rad).
67103. šklopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = klopotati, rasseln, schlottern, schepern, Z.; toča je šklopotala, SlN.
67104. škǫ́ba, f. der Klinkhaken, C.; — prim. skoba.
67105. škǫ́bovəc, -vca, m. = posoda od smrekovega lubja, die Harzmeste, V.-Cig.
67106. škǫ́da, f. der Schaden; škodo delati, trpeti; — živina v škodo uhaja (macht Schaden auf der Weide); — ( pren.) v škodo hoditi komu, jemandem ins Gehege gehen; — škoda je koga, česa, es ist schade um jemanden, eine Sache; škoda besedi, schade um jedes Wort.
67107. škodẹ̑la, f. = skodela, M., Gor.
67108. škǫ́dən, -dna, adj. 1) beeinträchtigend, nachtheilig, schädlich, Cig., Jan., Št.; škodȃn: on (Mamon) je grozan in škodan bog, Krelj; — 2) beeinträchtigt: škoden sem, ich habe Schaden, Cig.
67109. škǫ́diti, škǫ̑dim, vb. impf. schaden; — to nam ne škodi; nič ne škodi, es schadet nicht.
67110. škǫ̑dla, f. = skodla, Mur., Jan., C., Slom.
67111. škǫ̑dlast, adj. = s skodlami krit: škodlasta streha, Mur.
67112. škodljı̑vəc, -vca, m. 1) ein schädlicher Mensch, der Schadenmacher, Mur., Cig., Jan.; imena škodljivcev izkazati, Prisege iz 17. stol.- Let.; — ein schädliches, Schaden machendes Thier, nk.; — 2) der Schadenfrohe, Jan.
67113. škodljı̑vka, f. die Schadenmacherin, Mur., Jan., Nov.
67114. škǫ̑dnik, m. der Beschädiger, Cig., Štrek.
67115. škǫ́dovati, -ujem, vb. impf. 1) schaden; nič mu ni škodovalo; praes. škǫ́dovam, Ravn.- Valj. (Rad); š. koga, jemanden schädigen, Svet. (Rok.); — 2) š. se = tožiti pogostoma izrekaje besedo: škoda! KrGora.
67116. škǫ́dovavəc, -vca, m. der Beschädiger.
67117. škodožéljən, -ljna, adj. schadenfroh, Mur., Cig., Jan., nk.
67118. škodožȇljnik, m. der Schadenfrohe, Cig.
67119. škodožéljnost, f. die Schadenfreude, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), nk.
67120. škòf, škǫ́fa, m. der Bischof; — prim. stvn. biskof, Mik. (Et.).
67121. škọ̑fica, f. eine kleine Münze: platiti poslednjo škofico, den letzten Heller bezahlen, Krelj; (škufica, Trub., Dalm.; dve škufici, to je en vinar, Trub.).
67122. škofı̑ja, f. 1) das Bisthum, die Diöcese; — 2) der Bischofshof, der bischöfliche Palast.
67123. škofijàn, -ána, m. der Diöcesan, Cv.
67124. škofı̑jski, adj. das Bisthum betreffend, bischöflich; škofijska cerkev.
67125. škofı̑jstvọ, n. das Bischofsamt, das bischöfliche Ordinariat, Cig., Jan., nk.
67126. škǫ́flji, adj. des Bischofs-, bischöflich: š. hlapec, škoflje dekle, Trub.; škoflja služba, Dalm.
67127. škofováti, -ȗjem, vb. impf. als Bischof walten, Bischof sein, Cig.
67128. škofovína, f. das Bisthum, Jan.
67129. škofǫ̑vstvọ, n. die Bischofswürde, das Bischofsamt, der Episkopat, Cig.
67130. škǫ̑la, f. = šola, Mur., Jan., Cig. (T.), vzhŠt., ogr.
67131. škǫ̑lar, -rja, m. = šolar, Mur.
67132. škǫ̑larica, f. = šolarica, Mur.
67133. škǫ̑lati, -am, vb. impf. studieren lassen: š. koga na maštvo (meštvo), Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.).
67134. škǫ̑lj, m. = skala, pečina, ovečji kamen, strčeč iz zemlje: pri nas ne moremo orati, ves svet je v školju, Erj. (Torb.); — die Klippe, Kast.- Valj. (Rad); — prim. it. scoglio, die Klippe.
67135. škǫ̑ljčən, -čna, adj. Muschel-: školjčni vapnenec, der Muschelkalk, Erj. (Min.).
67136. škǫ̑ljčica, f. dem. školjka; 1) eine kleine Muschel, nk.; — 2) neka močelka: das Muschelthierchen (stylonychia), Cig. (T.), Erj. (Z.).
67137. škǫ̑ljka, f. = skoljka, die Muschel, Cig., Jan., M., Vrtov. (Km. k.), nk.; — prim. stsl. skolьka, hs. skoljka, školjka.
67138. škǫ̑ljkast, adj. muschelförmig, muschelig, Cig. (T.).
67139. školjkàt, -áta, adj. voll Muscheln, Muschel-; školjkati vapnenec, der Muschelkalk, Cig. (T.).
67140. škǫ́ljkovəc, -vca, m. der Muschelkrebs, Cig. (T.).
67141. školjkovíšče, n. die Muschelbank, Cig. (T.).
67142. škǫ̑lnik, m. der Schullehrer, Mur., vzhŠt., ogr.- Valj. (Rad); — der Schulmann, Mur., Cig. (T.).
67143. škǫ̑lski, adj. = šolski, Mur.
67144. škòp, škópa, m. = škopnik, der Schaub, Z., Št.
67145. škọ̑pa, f. 1) = škopnik, der Schaub, Mur.; — 2) zravnana in v škopnike povezana slama, pšenična ali ržena, s katero krijejo strehe, das Schaubstroh; škopo rabijo tudi v rezanico (Häckel), Gor.; škopo delati = slamo v škopnike vezati; škopo (= škopnike) pripraviti za streho; s škopo svetiti, Dict. — prim. stvn. scoub, Schaub.
67146. škọ̑par, -rja, m. der Futterschneider, Cig.
67147. škọ̑pati, -am, vb. impf. 1) = škopo delati; — 2) = nasad za škopo ravnati, Dol.

   66.548 66.648 66.748 66.848 66.948 67.048 67.148 67.248 67.348 67.448  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani