Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (6.701-6.800)

  1. izpremišljeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) = premišljevati, Valj. (Rad); — 2) i. se, vb. impf. ad izpremisliti se, Z.
  2. izprẹ́miti, -im, vb. pf. = spremiti, Trub., Levst. (Nauk).
  3. izpremladíti se, -ím se, vb. pf. jung werden, sich verjüngen, Jan.
  4. izpremlajáč, m. človek, ki se izpremlaja, Polj.
  5. izpremlájati se, -am se, vb. impf. ad izpremladiti se; — kindische Possen treiben, scherzen, Gor.- Cig.; otroci se izpremlajajo, Polj.; — eine Arbeit, wie zum Scherz, ohne Ernst und Erfolg verrichten, Gor.
  6. izpremlájavəc, -vca, m. kdor se pri delu le izpremlaja, Gor.
  7. izpremlajeváti se, -ȗjem se, vb. impf. = izpremlajati se, sich verjüngen, Jan.
  8. izprẹ́mljati, -am, vb. impf. izpremiti, = spremljati, Trub., Levst. (Nauk).
  9. izprẹ̑mnik, m. der Vorspann leistet, der Vecturant, Levst. (Nauk).
  10. izprẹ̑msati, -am, vb. pf. 1) erzwingen, Z.; — 2) dobro i. koga, jemandem ein Capitel lesen, ("izprejmsati") Trub. (Post.).
  11. izprẹ̑mski, adj. Vorspanns-: i. zakupnik, der Vorspannspächter, Levst. (Nauk).
  12. izpreumẹ́tən, -tna, adj. verständig, C.
  13. izpreumẹ́ti, -mẹ̑jem, (-mẹ̑m), vb. pf. 1) verstehen, begreifen, Bes., ZgD.; — 2) i. se, sich anders besinnen, C.; zur Einsicht gelangen, Z.; po veri se človek spet izpreume, Dalm.; — sich auskennen, Cig.
  14. izpreumẹ́tnost, f. die Einsicht, die Geschicklichkeit, C.
  15. izpreúmiti, -im, vb. pf. eines andern belehren, i. koga, C., Z.
  16. izpreȗmljaj, m. lichter Zwischenraum (bei Verrückten), Cig.
  17. izrę̑koma, adv. ausdrücklich, Cig. (T.), C., nk.; tako pripoveduje stara legenda izrekoma, Navr. (Kop. sp.).
  18. izročı̑loma, adv. im übertragenen Wirkungskreise, DZ.
  19. izrǫ̑koma, adv. edictaliter, Cig.
  20. izrumenẹ́ti, -ím, vb. pf. = orumeneti, Cig.
  21. izsmȃjati, -am, vb. impf. ad izsmoditi; ausflammen: i. puško, Cig.
  22. izsmẹ́jati se, * -smẹ́jem se, vb. pf. zu lachen aufhören, auslachen, Cig.
  23. izsmodíti, -ím, vb. pf. ausflammen: i. puško, Cig.
  24. izsmolíti, -ím, vb. pf. inwendig mit Pech überziehen, auspichen, austheeren, Cig.
  25. izsmȓcati, -am, vb. pf. auspumpen: vodo iz jame i., Erj. (Min.).
  26. izsmŕčati se, -čím se, vb. pf. ausschnarchen, Cig.
  27. izšumẹ́ti, -ím, vb. pf. verrauschen, verbrausen; tudi: i. se, Cig.
  28. iztı̑homa, adv. im Stillen, geheim, C.
  29. iztołmačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad iztolmačiti, Trub. (Post.).
  30. iztołmáčiti, -ȃčim, vb. pf. ausdeuten, verdolmetschen, Cig.; übersetzen, C.; v slovenski jezik i., Dalm., Rec.
  31. iztrǫ̑mbati, -am, vb. pf. auspumpen, Cig.
  32. izȗm, m. = izumek, Raič ( Let.), Bes.
  33. izȗmək, -mka, m. die Erfindung, Cig. (T.), Vrt.
  34. izumẹ́ti, -ẹ̑jem, -ẹ̑m, vb. pf. erfinden, Cig. (T.), Vrt.; vse to so izumeli brez tolicih troškov, Levst. (Močv.).
  35. izumílọ, n. = izumek, Vrt.
  36. izumı̑telj, m. der Erfinder, nk.
  37. izúmiti, * -im, vb. pf. 1) = izumeti, ersinnen, erfinden, Jarn., Cig., Jan., C., nk.; i. teorijo, Žnid.; izmišljeni a ne še izumljeni "modrijanski kamen", Navr. (Let.); — 2) i. si kaj, sich etwas erklären, es einsehen, C.; — 3) verwirrt machen, M., C.; i. se, verwirrt werden, den Verstand verlieren, Cig., C.; ( stsl.).
  38. izúmljati, -am, vb. impf. ad izumiti, Jarn.
  39. izumljìv, -íva, adj. 1) erfinderisch, Cig. (T.); izumljive glavice, LjZv.; — 2) = izumen, Cig., Jan.
  40. izumljívost, f. erfinderischer Sinn: bogata i., LjZv.
  41. izȗmnik, m. der Erfinder, nk.
  42. izumrẹ́ti, -mrèm, (-mŕjem), vb. pf. aussterben, Jan., Cig. (T.); — hs.
  43. izvę̑kšema, adv. = iz večega, zum größeren Theile, C.
  44. izvı̑doma, adv. vom Sehen aus: izvidoma ga poznam, C.; — scheinbar, C.
  45. izvzẹ̑mati, -am, vb. impf. ad izvzeti; ausnehmen, Jan., nk.; i. si, sich vorbehalten, Jan.
  46. izzmę́rjati, -am, vb. pf. ausschelten, Cig.
  47. izžẹ̑manje, n. das Ausdrücken, das Auspressen, die Erpressung, Cig.
  48. izžẹ̑mati, -am, vb. impf. ad izžeti; durch Drücken, Pressen herausbringen, auspressen, entpressen; vodo iz perila i., auswinden, Cig.; — erpressen, Cig.
  49. izžı̑mati, -am, vb. impf. = izžemati: i. solze, ZgD.
  50. izžlempáti, -ȃm, vb. pf. ausschlampen, aussaufen, Cig.
  51. izžmíkati, -kam, -čem, vb. pf. ausdrücken, Meg.; auspressen, Mur., Cig.
  52. jáčmen, m. = ječmen, Z., Valj. (Rad).
  53. jȃgma, f. na jagmo, um die Wette, Mik.; na jagmi, plötzlich, C.; na jagmo delati, sich bei der Arbeit beeilen, BlKr.; — prim. jagmiti.
  54. jágmiti, -im, vb. impf. 1) (s silo) j., rauben, Mik.; — 2) wetteifern, Mik.; — 3) j. se, sich um etwas reißen, C., Mik.; — sich beeilen, sich einer Sache mit Eifer annehmen: j. se za kaj, BlKr.; — prim. tur. jagma, Raub, Mik. (Et.).
  55. 1. jȃm, m. die großblättrige Rüster, Ulme, Mariborska ok.- C., Sevnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — prim. tirol.-nem. ilm, C.
  56. 2. jȃm, m. = jan, ogr.- C.
  57. jáma, f. 1) die Vertiefung, die Grube; gnojna j., die Mistgrube; konopna, lanena j., die Flachs-, Hanfdarre, Cig., M., Notr.; — laporjeva jama, die Mergelgrube, Cig.; — = grob; prvo v jamo, drugo v slamo, (o vdovcu, ki kmalu po smrti prve žene vzame drugo), Kras- Erj. (Torb.); — 2) das Loch, Rez.- C.; das Erdloch, die Erdhöhle, der Bau der Füchse, Kaninchen, Fischottern u. dgl., Cig.; die Mine, Cig.; — die Grube, das Bergwerk, Cig.; der Schacht, M.; rudna j., Jan.; rudno jamo načeti, den Grubenbau beginnen, Idrija- Frey. (Rok.); j. stisne, pride na poleg, die Erze schneiden sich ab, j. gre na prostore, der Raum dehnt sich in der Grube aus, V.-Cig.; — die Berg- oder Felsenhöhle, die Grotte, Cig., Jan., Kras.
  58. jȃmar, -rja, m. 1) der Grubengräber, Cig.; — der Todtengräber, Cig., ogr.- C.; — 2) = jamnik, C.
  59. jȃmarica, f. 1) die Höhlenbewohnerin, Jan. (H.); — 2) der Höhlenfluss, Cig. (T.), C., Jes.
  60. jámast, adj. 1) grubenartig; — concav, Cig. (T.); dvojno j., biconcav, Cig. (T.); — 2) grubig, voll Gruben, Mur., Cig., Jan.; jamasta cesta, Z.; — 3) höhlig, Cig.; jamaste peči, Grottenfelsen, C.; — löcherig, Cig., Jan.
  61. jamastoizbǫ̑čen, adj. convexconcav, Sen. (Fiz.).
  62. jamati, -am, vb. impf., Met.- Cig.; pogl. amati.
  63. jāmb, m. ein Versfuß: der Jambus, (˘‐), Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  64. jámbor, m. = jambora, Jan. (H.).
  65. jámbora, f. der Mastbaum, Pohl., Guts., Mur., Cig., Jan.; — prim. it. albero, der Mastbaum, Mik. (Et.).
  66. jámborovje, n. das Mastwerk, Cig., Jan.
  67. jȃmbrək, -brəka, (-brka), m. jelšev cvet, kajk.- Valj. (Rad); — prim. jabranek.
  68. jāmbski, adj. jambisch, Cig. (T.).
  69. jamčevína, f. die Caution, C.; — prim. jamčiti.
  70. jámčiti, jȃmčim, vb. impf. bürgen, nk.; ( hs.); — prim. jemčiti.
  71. jȃmək, -mka, m. = jamljič, C.
  72. jámica, f. dem. jama; 1) kleine Grube, das Grübchen; j. na ognjišču, die Herdgrube; j. na licu, das Backengrübchen, Cig.; die Bienenzelle, C.; — = grobec: tiha jamica; — 2) das Höhlchen, Cig.
  73. jȃmič, m. kleine Grube, C., Z.; žlebi ali jamiči, po katerih voda teče, Dict.; v skalo vsekani rovi in jamiči, LjZv.; — das Loch im Pflock der Stampfmühle, Valj. (Rad).
  74. jámičast, adj. 1) voll Grübchen, grubig, Mur., Cig.; — löcherig, Cig.; jamičast sir, Habd.- Mik., Dict.; — 2) concav, Cig. (T.).
  75. jȃmičati, -am, vb. impf. kleine Gruben machen, ( n. pr. kadar krompir sade), BlKr.
  76. jamičica, f. dem. jamica; das Grübchen, Cig.
  77. jȃmičkati, -am, vb. impf. Grübchen machen ( n. pr. kadar krompir sade), vzhŠt.
  78. jamína, f. die Grube, Z.; der Graben, Mur.
  79. jȃmljica, f. die Grube, Z.; — ropar smukne skozi majhno odprtino v jamljico pod hišo, DSv.; — der Dörrofen, C.; — pogl. jamnica.
  80. jȃmljič, m. 1) die Furche: pri oranju hodi desni vol po jamljiču, Lašče- Levst. (M.), Notr.; — = razor med dvema njivama, Cig., Notr.; — 2) der Schram ( mont.), Ravn.- Cig.
  81. jȃmljičək, -čka, m. dem. jamljič; kleine Furche, Grube: j. okoli drevesa, da vodo pridržuje, Nov.
  82. jȃmnat, adj. voll Gruben, Z.
  83. jȃmnica, f. 1) die Flachsdarre, Cig.; — 2) v zemljo izkopana jama z vrati, kjer se po zimi repa, krompir i. dr. hrani, die Rübengrube, C., Z., Kr.
  84. jȃmnik, m. der Höhlenbewohner, C., Z.
  85. jamomę̑rəc, -rca, m. rudarski merčin, der Markscheider, Cig., Jan., DZ.
  86. jamomę̑rski, adj. Markscheide-, DZ.
  87. jamomẹ̑rstvọ, n. die Markscheidekunst, Cig., Jan., DZ.
  88. jámov, adj. Rüster-, Ulmen-, C.
  89. jámovəc, -vca, m. die Rüster, die Ulme, SlGradec- C.; — prim. jam.
  90. jȃmski, adj. Gruben-, Bergwerks-, Cig., Jan.; jamsko polje, das Grubenfeld, Cig. (T.); jamsko delo, die Bergwerksarbeit, Idrija- Frey. (Rok.).
  91. jȃmstvọ, n. die Bürgschaft, nk.; — hs.
  92. jȃmščarica, f. die Grubenlaterne in den Bergwerken, LjZv., DSv.
  93. jȃmščica, f. 1) = jamščarica, C.; — 2) das Grubenwasser, Cig.
  94. 1. jȃmščina, f. löcheriger Erdboden, eine Grottengegend, C.
  95. 2. jȃmščina, f. das Vadium, Jan. (H.); — prim. jamčevina.
  96. jarȃmljica, f., pogl. jaramnica.
  97. jarȃmnica, f. die Jochwiede (trta, s katero se oje k jarmu privezuje), BlKr., Dol.; (jaramljica, Lašče- Levst. [M.]).
  98. jarȃmnik, m. tako bi se moralo glasiti, kar je na vzhŠt. jaremnik; — prim. jarmnik.
  99. járəm, -rma, m. 1) das Ochsenjoch; — j. volov, ein Paar Ochsen, Cig.; koliko jarmov volov pa danes kupiš? Jurč.; — das Joch ( fig.), die Unterjochung: otresti j. sužnosti, das Joch der Knechtschaft abschütteln, Cig., nk.; — 2) das bewegliche Gatter an der Sägemühle, Cig., M., Kr. — 3) die Haube der Glocke, die Glockenwelle, Cig., M., Kr.; — 4) leseni pretin v orehovem jedru, Bolc, Hrušica- Erj. (Torb.); — 5) der Bergsattel, das Gebirgsjoch, Cig. (T.), Jes.; — 6) = kladvenica, der Hammerhai oder Hammerfisch (zygaena malleus), Erj. (Ž.).
  100. jarəmníca, f. = jarmnica, C.

   6.201 6.301 6.401 6.501 6.601 6.701 6.801 6.901 7.001 7.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA