Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (66.948-67.047)

  1. šipǫ̑n, m. neka vinska trta: der Mosler, M., C., Trumm., vzhŠt.; — menda nam. ščipon; prim. poščipati.
  2. šípovnik, m. = oblok iz kamena (iz nem. Schwibbogen), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  3. šı̑r, m., C., M., pogl. ščir.
  4. šı̑r, -ı̑, f. die Breite, Cig. (T.); te širi je moje polje, Z.; v šir, in die Breite; na šir usta odpreti, den Mund weit aufthun, LjZv.
  5. šı̑r, šíra, adj. = širen, breit, Jan.; v širem krogu, Vrt.; — prim. češ. šírý.
  6. šı̑rcati, -am, vb. impf. = bezljati (o živini), Laško ( Št.).
  7. šírən, -rna, adj. weit, Cig., Jan., nk.; Oj zemlja širna, zemlja lepa! Greg.
  8. širìč, -íča, m. = čirič, ščurič, (širíč) Danj.- Valj. (Rad).
  9. širína, f. die Breite; š. reke, die Stromweite, Cig. (T.).
  10. širı̑telj, m. der Verbreiter, nk.
  11. šíriti, šı̑rim, vb. impf. breit machen, ausbreiten; — erweitern; — verbreiten; — š. se, sich ausbreiten, an Breite zunehmen; prsi se mi širijo; — sich verbreiten.
  12. šírja, f. = širina, die Breite, Jarn., Kor.- Cig., Jan., C., Mik.
  13. širják, m. der Grasfrosch (rana temporaria), ( nam. ščirjak) Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  14. šírjenje, n. die Ausbreitung; die Fortpflanzung ( phys.): premočrtno š. svetlobe, Žnid.
  15. širnokostenjáški, adj. mit breitem Knochengerüste: š. dedec, Jurč.
  16. širǫ̑čka, f. die breite Axt, das Breitbeil, Mur., Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), Savinska dol., BlKr.
  17. širòk, -óka, adj. breit; široke ceste, hlače; široka usta; na dolgo in široko, weit u. breit; beseda znana široko mej Slovenci, Levst. ( LjZv.); na dolgo in široko razkladati, weitläufig auseinandersetzen; — široka je, sie ist schwanger; — tudi šírok, -óka, jvzhŠt.; compar. širši, širji, tudi: širokejši, redkokedaj: širočji.
  18. širokljàt, -áta, adj. ein wenig breit, Mur., Cig.
  19. širokljùn, -kljúna, m. širokljuni, die Spaltschnäbler (fissirostres), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  20. širōko, m. jugozapadni veter, der Scirocco.
  21. širokoglȃvəc, -vca, m. der Breitkopf, Cig.
  22. širokokljȗnəc, -nca, m. der Breitschnäbler, Cig.
  23. širokokrájən, -jna, adj. breitkrämpig: š. klobuk, Zv.
  24. širokopę́riti se, -pę̑rim se, vb. impf. sich hoffärtig benehmen, prahlen, prunken, Cig., C., Z.
  25. širokoplę̑čəc, -čca, m. der Breitschulterige, SlN.
  26. širokorę̑pka, f. der Breitschwanz (columba laticauda), Cig.
  27. širokorokàv, -áva, adj. breitärmelig, Navr. (Let.).
  28. širokoùst, -ústa, adj. 1) breitmündig, Jan.; — 2) großmäulig, prahlerisch, Mur.
  29. širokoústən, -tna, adj. 1) breitmündig, Cig., Jan.; — 2) großmäulig, großsprecherisch, prahlerisch.
  30. širokoústiti, -ȗstim, vb. pf. großsprechen, prahlen, Jan.; saj vem, da le širokoustiš, Levst. (Zb. sp.); nav. š. se, C., Ljub., Gor., nk.
  31. širokoȗstnež, m. das Großmaul, der Prahlhans, Cig., Jan., Cig. (T.), Ljub., Gor., nk.
  32. širokoȗstnica, f. 1) ein Weib mit breitem Munde, Dol.; — 2) die Großsprecherin, die Prahlerin, Cig., Jan., nk.
  33. širokoȗstnik, m. 1) ein Mann mit breitem Munde, Dol.; — 2) der Großsprecher, der Prahlhans, Cig., Jan., Cig. (T.).
  34. širokoústnost, f. die Großsprecherei, die Ruhmredigkeit, Cig., nk.
  35. širokovẹ́stən, -tna, adj. = široke vesti, von weitem Gewissen, lax, Z., nk.
  36. širokovẹ̑stje, n. der Laxismus, Cig.
  37. širokovẹ́stnost, f. der Laxismus, C.
  38. širókulja, f. 1) ovčje ime, (-klja), Kanin- Erj. (Torb.); — 2) neko jabolko, Šebrelje- Erj. (Torb.).
  39. šironòg, -nǫ́ga, adj. flachfüßig, Habd.- Mik.
  40. šironòs, -nǫ́sa, adj. šironose opice, Breitnasen (simiae platyrrhinae), Erj. (Ž.).
  41. širóta, f. die Breite, M., Z.
  42. široùst, -ústa, adj. breitmäulig: kače širouste, Erj. (Z.).
  43. šíša, f., nam. hiša, Lašče, Rib.
  44. šišák, m. der Helm, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Vod. (Izb. sp.); — po drugih slov. jezikih.
  45. šišanəc, -nca, m. das Buhlkraut, der Gänsefuß (chenopodium vulvaria), Cig., Medv. (Rok.).
  46. šı̑šək, -ška, m. 1) der Schädel, C.; — 2) = močan tilnik, BlKr.
  47. šı̑ška, f. 1) der Gallapfel: hrastova, cerova š.; ni šiške vredno, Trub.; — = skipek, die Knopper, C., Kras, BlKr.; toča, rogljata kakor šiške, LjZv.; — 2) der Knöchel, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Štrek.; — 3) der Drischelstielknopf, C.; — eine runde Erhöhung (Buckel), Cig.; — die Lehre am Seilerzeug, Cig.; — 4) die Pfanne ( mech.), Cig. (T.); die Zapfenpfanne, das Zapfenloch bei der Welle, V.-Cig.; v šiški, ki je v polico vdolbena, vrti se po koncu stoječi železni drog, ki gornji mlinski kamen nosi, Ig (Dol.), jvzhŠt.; — die Gelenkpfanne, Mur., V.-Cig.; — 5) das weibliche Glied, Notr.; — 6) das Knopfloch, C.; — die Schlinge, die Masche, C.; — das Öhr am Knopf, C.; — 7) die Wassernuss (nux aquatica), Ponikva (Št.)- Pjk. (Črt.).
  48. šı̑škar, -rja, m. die Knoppereiche, Jan. (H.).
  49. šiškę̑ta, f. = šiška, der Gallapfel, Habd.- Mik.
  50. šı̑škica, f. dem. šiška; — ein cylindrisches Gefäß, die Büchse, Cig.
  51. šíti, šı̑jem, vb. impf. nähen; nav. le v zloženicah.
  52. šìv, šíva, m. die Naht; hlače po šivu pretrgati; črevlji na š. (= na kveder), Str.; — zaklinski š. (na črepinji), die Ypsiloide, Jan. (H.).
  53. šiváč, m. 1) der Schneider, Z.; — 2) der Schneidervogel, C.
  54. šiváłən, -łna, adj. Näh-, Cig., Jan., Cig. (T.); šivȃłni stroj, die Nähmaschine, nk.
  55. šivȃłnica, f. 1) die Nähnadel, Lašče, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) = šivalni stroj, die Nähmaschine, Jan., DZ.
  56. šiválọ, n. die Nähmaschine, Cig. (T.).
  57. šivȃnčica, f. dem. šivanka; 1) eine kleine Nadel; — 2) neka riba, Dol.- Erj. (Torb.).
  58. šívanica, f. = šivanka, Guts.- Cig., Jarn., Jan., C., M., KrGora- DSv.
  59. šivȃnje, n. das Nähen; — imam veliko šivanja, ich habe viel zu nähen; — tudi: šívanje.
  60. šivȃnka, f. die Nähnadel, režeča š., die Kürschnernadel, V.-Cig., — tudi: šívanka, Mur., Valj. (Rad), Notr., jvzhŠt.
  61. šivȃnkar, -rja, m. der Nadler, Cig., Jan.
  62. šivȃnkica, f. = šivančica; — neka riba v Cerkniškem jezeru, (gobio sp.), Erj. (Torb.).
  63. šivár, -rja, m. der Näher, der Schneider, Cig., Jan., C., Levst. (Zb. sp.), nk.; — ( der Schuster, C.).
  64. šiváriti, -ȃrim, vb. impf. Schneider, Schneiderin sein, schneidern, Cig., Jan.
  65. šivárski, adj. Näh-, Schneider-, Cig., Jan.; šivarska miza, der Nähtisch, šivarske reči, das Nähzeug, nk.
  66. šivȃrstvọ, n. die Schneiderei, Cig., Jan.; — die Schneiderschaft: premogočno š., Preš.
  67. 1. šívati, -am, vb. impf. 1) nähen; — skakoma š., mit losen Stichen nähen, Cig.; = po zajčje š., V.-Cig.; — 2) šiva mi po glavi, es sticht mich im Kopfe, Z.; — šiva mi, ich habe Angst, vzhŠt.- C.; — 3) dež šiva, es regnet mit feinen, dünnen Strahlen, Lašče- Levst. (Rok.).
  68. 2. šívati, -am, vb. impf. ad šiniti; = švigati, schnelle Bewegungen machen, schießen, Notr., Dol.; miši šivajo po tleh, huschen hin und her, Lašče- Levst. (Rok.); različne misli in podobe so mu sem ter tja šivale, Vrt.
  69. šivȃvəc, -vca, m. der Näher, der Schneider, Mur., Cig., M., Danj. (Posv. p.), Levst. (Zb. sp.).
  70. šivȃvka, f. die Näherin, die Schneiderin, Mur., Cig.
  71. šı̑vəc, -vca, m. 1) = šivar, C.; der Schuster, Dol.; — 2) der Schneidervogel, Šol.
  72. šı̑vkinja, f. = šivilja, Meg.
  73. šı̑vọ, n. die Näharbeit: krojač ima mnogo šiva (= mnogo dela), Dol.
  74. škadrǫ̑n, m. die Schwadron (Escadron), Valj. (Rad).
  75. škàf, škáfa, m. das Schaff; dež gre, kakor da bi iz škafa (s škafom) lil, es gießt; — prim. stvn. scaf, Mik. (Et.).
  76. škȃfar, -rja, m. der Schäffler, der Böttcher, Cig., Jan.
  77. škȃfčəc, -čəca, m. = škafček, Valj. (Rad).
  78. škȃfčək, -čka, m. dem. škafec.
  79. škȃfəc, -fca, m. dem. škaf; ein kleines Schaff.
  80. škȃfək, -fka, m. dem. škaf.
  81. škafíca, f. das Schaffel, Cig.; ein breites und niederes Schaff, Mur., C.
  82. škája, f. vom glühenden Eisen beim Schmieden abspringende Schuppen, der Hammerschlag (Sinter), Cig., Jan., Nov.; nav. pl. škaje, Cig., C., Gor.; — prim. skaje in it. scaglia di ferro, Hammerschlag.
  83. škajǫ̑la, f. der Gyps, Vrtov.- Cig., Prim.; — prim. it. scagliuola, das Frauenglas.
  84. škȃłba, f. = skalba, Rib., BlKr.- M., Lašče- Erj. (Torb.).
  85. škȃlički, adv. quer, C.; — prim. poškalički.
  86. škȃłnica, f. = škalba, C., Kras- M.
  87. škandẹ̑la, f., Mur., Mik., pogl. skodela.
  88. škànt, škánta, m. das Musikinstrument, besonders die Geige, Kr.; — prim. Discant = hohe Stimme, C.
  89. škȃntar, -rja, m. der Musikant, C.
  90. škapulīr, -rja, m. neko redovniško oblačilo, tudi neko bratovščinsko znamenje, das Scapulier.
  91. škapulīrnik, m. der Scapulierträger, Cig.
  92. škȃrjar, -rja, m. der Scherenschmied, Cig., C.
  93. škȃrjast, adj. scherenförmig.
  94. škȃrje, škarij, f. pl. 1) die Schere; — 2) ein scherenförmiges Ding: die Schere an der Kinnlade der Pferde, Cig.; — der Kloben an einer Wage, Cig.; — die Wagenschere, C.; — die Deichselgabel, Cig., Jan.; — die Kreuzbalken im Dachgerüst, das Schergerüst (auch bei Brücken u. dgl.), Z.; streha na š., der Scherendachstuhl, Gor.; — die Schienenruthe hinter den Kammblättern am Webstuhl, Cig.; — = perotnice pri kolovratu, C.; — prim. stvn. skari ( pl.), Mik. (Et.).
  95. 1. škȃrjevəc, -vca, m. der Birkhahn (tetrao tetrix), Cig., Jan., Erj. (Ž.), Frey. (F.), Gor.
  96. 2. škārjevəc, -vca, m. der Abfluss, ( it. scarico), Mik. (Et.).
  97. škȃrjica, f. a) der Ohrwurm, Ip.- Erj. (Torb.), Štrek.; — b) pl. škarjice, dem. škarje; 1) eine kleine Schere; — 2) die Fresszange bei den Insecten, Cig.; — 3) die Ranken, z. B. an Weinreben, V.-Cig.; — 4) die Kiefernadeln, die Kieferstreu, Jan. (H.); — 4) die großblätterige Schwertlilie (iris germanica), Medv. (Rok.), Burg., Gor.
  98. škarlȃt, m. = škrlat, Dict., Guts., Cig., Trub.
  99. škȃrnica, f. 1) die Scherenhälfte, Mur.; — 2) der Dachsparren, Cig., Jan., Danj. (Posv. p.), Cv., BlKr.; — 3) pl. škarnice, die Deichselgabel, Jan.; — 4) der Ohrwurm (forficula auricularia), Cig.
  100. škȃrnik, m. = škarnica 2), der Dachsparren, Jan., Glas.

   66.448 66.548 66.648 66.748 66.848 66.948 67.048 67.148 67.248 67.348  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA